Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Il verbo (glagol) je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka. Sam glagol izraža dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje, spreminjanje, razmerje do dejanja. Lahko mu določimo osebo (io, tu, lui/lei, noi, voi, loro), število (singolare, plurale), čas (tempi semplici e composti) in naklon (modi verbali).
Italijanski glagol pozna štiri naklone:
indicativo (povedni)
congiuntivo (vezalni)
condizionale (pogojni)
imperativo (velelni naklon)
Vsak naklon ima svoje število časov.
Il modo indicativo (povedni naklon) je glagolski oblika, ki izraža realnost in dejstva. Ima osem časov:
il presente (sedanjik)
l' imperfetto (nedovršni preteklik)
il passato remoto (dovršni preteklik)
il passato prossimo (bližnji preteklik)
il trapassato prossimo (bližnji predpreteklik)
il trapassato remoto (daljni predpreteklik)
il futuro semplice (prihodnjik)
il futuro anteriore (predprihodnjik)
Il congiuntivo (vezalni naklon) izraža možnost, želje, mnenja, dvome. Ima štiri čase:
Il condizionale (pogojni naklon) izraža negotovost, možnost, dvom, željo. Ima dva časa:
L' imperativo (velelni naklon) uporabljamo za izražanje ukazov, prošenj in prepovedi. Ima le sedanji čas ter le 2. osebo ednine in 2. osebo množine.
Poznamo tri brezosebne glagolske oblike:
l' infinito (nedoločnik)
il participio (deležnik)
il gerundio (glagolnik)
Te oblike ne poznajo ne spola ne števila.
L' infinito (nedoločnik) je nepregibna glagolska oblika. Ima naravo glagola in samostalnika. Ima dva časa:
Il participio (deležnik) ima naravo glagola in pridevnika. Ima dva spola, dve števili in dva časa. Pretekli deležnik uporabljamo za oblikovanje sestavljenih časov.
Il gerundio (glagolnik) uporabljamo za izražanje sočasnosti oziroma predčasnosti in vzročnosti enega dejanja v odnosu do drugega. Ima dva časa, sedanjega in preteklega.
