Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Poimenovanje celic pomeni, da celici s podatkom določimo opisno ime. Z njim opišemo pomen podatka in ga lahko tako med mnogimi podatki hitreje poiščemo. Ime celice torej smiselno opredeljuje vsebino celice in velja v celotni preglednični datoteki.
V formulah ali funkcijah lahko uporabimo vrednosti, celice ali funkcije. Na celice se lahko sklicujemo po:
relativnem naslovu celice (na primer 
),
absolutnem naslovu celice (na primer 
),
mešanem naslovu celice (na primer 
) ali
neposredno po imenu celice (na primer širina). Sklicevanje na ime celice ima isti pomen kot absoluten sklic nanjo.
V čem je torej prednost poimenovanja celic? Predvsem dvoje:
iz formule lahko razberemo njen pomen,
na poimenovano celico se lahko sklicujemo v katerikoli formuli v preglednici, ni nam potrebno poznati lokacije celice.
Kako poimenujemo celico?
označimo celico s podatkom,
na začetek vnosne vrstice (namesto naslova celice) vtipkamo izbrano ime celice in
postopek potrdimo.
Ime celice je lahko sestavljeno iz črk, številk, pik ali podčrtajev, presledki pa niso dovoljeni. Poimenujemo smiselno, glede na pomen podatka. Ime velja v celotni datoteki.
Celico lahko poimenujemo tudi na drugačen način, z ukazom za poimenovanje celic.
Poimenujemo lahko tudi več celic skupaj, torej področje celic. Ponavadi je to tabela s podatki, nad katerimi uporabljamo funkcije za iskanje in sklicevanje v preglednicah.
Kako poimenovani podatek uporabimo v formuli? Namesto sklicevanja na absoluten naslov celice, v kateri se podatek nahaja, v formulo vtipkamo le ime podatka. Tako je vnos formule lažji, saj nam sploh ni treba vedeti, kje v preglednici se podatek nahaja.
Seveda lahko ime celice tudi spremenimo ali izbrišemo. Pri tem moramo paziti, da izbrisano ime ni uporabljeno v neki formuli.
S postopkom brisanja odstranimo le ime celice, ne pa tudi samega podatka v celici.
