nemščina fb
 

Modalverben - Modalni glagoli



Dejan Klančič, avtor/ica gradiva, nudi inštrukcije nemščine v naslednjih krajih: Maribor, Ruše.

Skype Učitelj/ica omogoča inštrukcije tudi prek Skypa.


Modalni glagoli so skupina šestih (6) pomožnih glagolov, ki v stavku večinoma nastopajo skupaj s polnopomenskim glagolom v nedoločniku. Medtem ko je polnopomenski glagol glavni nosilec dogajanja ali stanja v stavku, z modalnim glagolom izražamo le odnos govorečega do glagolskega dogajanja ali stanja. Brez glavnega ali polnopomenskega glagola je izjava stavka večinoma nepopolna.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagoli v nemščini so:

  • dürfen (smeti)

  • können (moči, znati, lahko)

  • mögen (marati, imeti rad)

  • möchten (hoteti)

  • müssen (morati)

  • sollen (naj, morati)

  • wollen (želeti)


Glagol mögen se danes uporablja večinoma kot polnopomenski glagol.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Glagol möchten je pogojna oblika glagola mögen, ki pa se danes uporablja v sedanjiku kot samostojni modalni glagol.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagol v vlogi pomožnega glagola



Modalni glagol ima v vlogi pomožnega glagola poleg sebe zmeraj polnopomenski glagol v nedoločniku na koncu stavka. Pri tem pa stoji modalni glagol na 2. mestu v povednem stavku:


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V vprašalnem stavku stoji modalni glagol na 1. mestu.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagol v vlogi glavnega glagola



Modalni glagol uporabimo kot glavni glagol oziroma brez polnopomenskega glagola, ko je iz konteksta jasno razvidno, kateri glagol je mišljen na koncu stavka v nedoločniku. V takem primeru izpustimo polnopomenski glagol na koncu stavka, njegovo vlogo prevzame modalni glagol.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagoli v sedanjiku



Iz spodnje tabele je razvidno, kako se spregajo modalni glagoli v sedanjiku.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagoli v enostavnem pretekliku



Iz spodnje tabele je razvidno, kako se spregajo modalni glagoli v enostavnem pretekliku.



Modalni glagol möchten se uporablja samo v sedanjiku, v pretekliku ne obstaja. Za izražanje želje lahko v enostavnem pretekliku uporabimo namesto njega modalni glagol wollen.



Modalni glagoli v sestavljenem pretekliku



Kot smo že pokazali v zgornjih poglavjih, lahko modalni glagol v stavku stoji sam v vlogi polnopomenskega glagola. Lahko pa stoji kot pomožni glagol skupaj s še enim glagolom.


Ne glede na zgornji odstavek pa vedno velja, da tvori modalni glagol sestavljeni preteklik zmeraj z dodatnim pomožnim glagolom haben, ki ga spregamo v sedanjiku, tudi če stoji skupaj z glagolom premikanja ali glagolom spremembe stanja.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagol kot pomožni glagol v sestavljenem pretekliku



Če je modalni glagol v stavku v vlogi pomožnega glagola, mora imeti ob sebi še polnopomenski glagol. V sestavljenem pretekliku velja:

  • oba glagola (polnopomenski in nato modalni) sta v nedoločniku na koncu stavka,

  • dodatni pomožni glagol haben pa na 1. ali 2. mestu glede na uporabljen osebek.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagol kot glavni glagol v sestavljenem pretekliku



Vsi modalni glagoli so nepravilni glagoli, zato se je treba njihovo obliko v preteklem deležniku naučiti na pamet. Iz spodnje tabele je razvidno, kako se spregajo modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.



Dodatni pomožni glagol haben spregamo na 1. ali 2. mestu glede na uporabljen osebek.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagoli v predpretekliku



Uporaba modalnih glagolov v predpretekliku je enaka uporabi v sestavljenem pretekliku. Razlika obstaja le v dodatnem pomožnem glagolu haben, ki je spregan v enostavnem pretekliku in ne v sedanjiku.



Modalni glagol kot pomožni glagol v predpretekliku



Če je modalni glagol v stavku v vlogi pomožnega glagola, mora imeti ob sebi še polnopomenski glagol. V predpretekliku velja:

  • oba glagola (polnopomenski in nato modalni) sta v nedoločniku na koncu stavka,

  • dodatni pomožni glagol haben pa na 1. ali 2. mestu spregamo v enostavnem pretekliku glede na uporabljen osebek.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagol kot glavni glagol v predpretekliku



Vsi modalni glagoli so nepravilni glagoli, zato se je treba naučiti na pamet njihovo obliki v preteklem deležniku. Iz spodnje tabele je razvidno, kako se spregajo modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.



Dodatni pomožni glagol haben spregamo na 1. ali 2. mestu v enostavnem pretekliku glede na uporabljen osebek.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagoli v prihodnjiku



Kadar uporabljamo modalni glagol pri tvorbi prihodnjika, potrebujemo dodatni pomožni glagol werden, ki ga spregamo v sedanjiku:



Sicer pa je uporaba modalnih glagolov v prihodnjiku podobna uporabi v sestavljenem pretekliku:

  • oba glagola (polnopomenski in nato modalni) sta v nedoločniku na koncu stavka,

  • dodatni pomožni glagol werden pa na 1. ali 2. mestu glede na uporabljen osebek.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagoli v pogojniku sedanjika



Iz spodnje tabele je razvidno, kako se spregajo modalni glagoli v pogojniku sedanjika.



Glagol möchten je pogojna oblika glagola mögen, zato ne obstaja dodatna pogojna oblika tega glagola. Za izražanje želje lahko v pogojniku lahko uporabimo namesto njega modalni glagol wollen.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagoli v pogojniku preteklika



Uporaba modalnih glagolov v predpretekliku je enaka uporabi v sestavljenem pretekliku. Razlika obstaja le v dodatnem pomožnem glagolu haben, ki je spregan v pogojniku sedanjika in ne v sedanjiku.



Modalni glagol kot pomožni glagol v pogojniku preteklika



Če je modalni glagol v stavku v vlogi pomožnega glagola, mora imeti ob sebi še polnopomenski glagol. V pogojniku preteklika velja:

  • oba glagola (polnopomenski in nato modalni) sta v nedoločniku na koncu stavka,

  • dodatni pomožni glagol haben pa na 1. ali 2. mestu spregamo v pogojniku sedanjika glede na uporabljen osebek.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagol kot glavni glagol v pogojniku preteklika



Vsi modalni glagoli so nepravilni glagoli, zato se je treba naučiti na pamet njihovo obliki v preteklem deležniku. Iz spodnje tabele je razvidno, kako se spregajo modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.



Dodatni pomožni glagol haben spregamo na 1. ali 2. mestu v pogojniku sedanjika glede na uporabljen osebek.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.