Particip dogajanja - Partizip I
 

Partizip I - Sedanji deležnik




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


S sedanjim deležnikom (Partizip I) izražamo:

  • tvorno ali aktivno dejanje,

  • stanje ali

  • proces,

ki se v stavku dogaja hkrati z drugim, glavnim dejanjem. Poglejmo primera za sedanji in pretekli čas.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Tvorjenje sedanjega deležnika



Tvorjenje sedanjega deležnika v nemščini je precej enostavno. Ravnamo se po pravilu:


glagol v nedoločniku + končnica -d



Sedanji deležnik torej prepoznamo po končnici -d, ki je dodana nedoločni obliki glagola.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Izpostaviti je treba še dva glagola, ki imata malenkost drugačno končnico od ostalih:




Sklanjatev sedanjega deležnika



Sedanji deležnik v stavku opisuje samostalnik. Ker samostalniki nastopajo v povedih v različnih sklonih, moramo sklanjati tudi sedanji deležnik. V tem poglavju se bomo osredotočili na sklanjatev sedanjega deležnika.


Sedanji deležnik sklanjamo na enak način kot sklanjamo pridevnik.



Pravila sklanjanja pridevnika smo že podrobno spoznali v gradivu Adjektivdeklination ali pridevniška sklanjatev.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


S sedanjim deležnikom opisujemo samostalnike, zato moramo pri sklanjanju sedanjega deležnika upoštevati samostalnikov:

  • spol,

  • sklon,

  • število.


Poglejmo sklanjatev sedanjega deležnika na primeru.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V nadaljevanju si bomo pogledali, kako in kdaj uporabljamo sedanji dekežnik.


Uporaba sedanjega deležnika



Sedanji deležnik se v slovenščini v pogovornem jeziku ne uporablja pogosto. Med pogovorom s prijatelji ali starši ga po vsej verjetnosti ne bi uporabili, saj zveni precej strokovno. Nanj naletimo predvsem v knjižnem jeziku. V nemščini pa je uporaba sedanjega deležnika pogostejša.


Sedanji deležnik uporabljamo, ko želimo povedi:


  • skrajšati


    Pri tem spremenimo vrinjeni stavek v deležnik.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • povezati med seboj


    Dve enostavčni povedi lahko s pomočjo deležnika združimo enostavčno poved.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    S sedanjim deležnikom lahko stavka povežemo ali poved skrajšamo le v primeru, da dejanji v obeh stavkih potekata istočasno. To pomeni, da sedanji deležnik vedno izraža sočasnost dveh dejanj v stavku.



    Pri tem se z dejanjema zgodi naslednje:

    • eno dejanje se podredi drugemu in tvori sedanji deležnik,

    • drugo dejanje pa je nadrejeno in tvori povedek v stavku.


    Poglejmo si kar na primeru, zakaj pri uporabi sedanjiega deležnika pride do podrejenosti tega.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Sam sedanji deležnik nam sporoča, katero dodatno dejanje še opravlja osebek.


Na primerih si poglejmo nekaj dejanj, ki jih lahko razberemo iz sedanjega deležnika:


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.