Präteritum - Nesestavljeni preteklik

Nesestavljeni ali enostavni preteklik v nemščini izraža katerokoli dejanje v preteklosti. Uporablja se večinoma v pisni obliki in sicer pri pisanju zgodb, pravljic, poročil, življenjepisov.

Poleg nesestavljenega preteklika pa nemščina pozna tudi sestavljeni preteklik. Sestavljeni preteklik se uporablja večinoma govorno in prav tako kot enostavni (nesestavljeni) preteklik izraža katerokoli dejanje v preteklosti. Vsebinsko med obema preteklima časoma ni nobene razlike.

Nesestavljeni preteklik pogosto uporabimo tudi za glagole haben, sein in modalne glagole, in sicer ko pripovedujemo v sestavljenem pretekliku (Perfektu).

Tako kot pri preteklem deležniku sestavljenega preteklika, tudi za enostavni (nesestavljen) preteklik velja, da glagole delimo v tri skupine:

Poglejmo si, kako uporabimo nesestavljen preteklik za vsako od skupin.

Pravilne glagole spregamo tako, da glagolski osnovi dodajamo končnice, tipične za posamezne osebe. Glagolska osnova ostaja vedno enaka, kot je v nedoločniku, spreminjajo se samo končnice.

Poglejmo tipične končnice pravilnih glagolov v nesestavljenem pretekliku:

Poglejmo si, kako se enostavni preteklik uporablja z nepravilnimi glagoli. Nepravilne glagole se moramo naučiti na pamet (glej Seznam pogostih nepravilnih glagolov v nemščini).

Nepravilni glagoli se delijo na:

Poglejmo si vsako od obeh skupin posebej.

Nepravilne - krepke glagole spregamo tako, da glagolski osnovi dodajamo končnice, tipične za posamezne osebe. Glagolska osnova je pri nepravilnih - krepkih glagolih spremenjena glede na osnovo v nedoločniku.

Poglejmo tipične končnice nepravilnih - krepkih glagolov v nesestavljenem pretekliku:

Nepravilne - mešane glagole spregamo tako, da glagolski osnovi dodajamo končnice, tipične za pravilne glagole, a ker je glagolska osnova pri nepravilnih - mešanih glagolih spremenjena glede na osnovo v nedoločniku, kljub temu sodijo med nepravilne glagole.

Vzorec spreganja nepravilnih - mešanih glagolov v nesestavljenem pretekliku je torej sledeč:

Za modalne glagole v nesestavljenem pretekliku velja enako kot v sedanjiku: stojijo na 1. ali 2. mestu v stavku; in sicer samostojno v stavku kot polnopomenski glagoli ali kot pomožni glagoli, ki ob sebi na koncu stavka zahtevajo še en glagol v nedoločniku.

Spregajo se kot nepravilni - mešani glagoli: torej s končnicami pravilnih glagolov in spremenjeno glagolsko osnovo. Zanje je značilno še to, da v nesestavljenem pretekliku nikjer nimajo preglasa.

Za ne/ločljive glagole v nesestavljenem pretekliku velja enako kot v sedanjiku:

Nekateri glagoli so lahko pravilni in nepravilni in s tem se jim seveda spremeni pomen.