Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Reakcijo, pri kateri prihaja do izmenjave elektronov, imenujemo redoks reakcija. Le-ti prehajajo iz ene snovi na drugo, od reducenta prehajajo na oksidant.
Ko urejamo navadne kemijske enačbe ponavadi urejamo množinsko razmerje oziroma številčno razmerje atomov in molekul, ki v reakcijo vstopajo in ki pri reakciji nastanejo. Oksidacijska števila istovrstnih atomov v teh enačbah so na obeh straneh enačbe enaka in nam ne nudijo podatka o spremembi oksidacijskega števila.
Pri redoks reakcijah pa prihaja do izmenjave elektronov med elementi, ki povzročajo spremembe oksidacijskega števila ter tako vplivajo na nadaljnje urejanje reakcije in povzročijo, da smo pri urejanju take reakcije primorani upoštevati tudi sprejete in oddane elektrone.
Redoks reakcije urejamo po naslednjih pravilih / korakih:
Vedno najprej napišemo vsa oksidacijska števila.
Ugotovimo, katerim elementom ter za koliko se le-tem spremeni oksidacijsko število.
Križno množenje.
Uredimo samo tiste elemente katerim se spremeni oksidacijsko število.
Uredimo druge elemente, najprej kovine, nato nekovine.
Uredimo vodikove atome.
Uredimo kisikove atome.
Na koncu urejanja enačbe, vedno preverimo, da je število atomov določenega elementa na levi strani enako kot na desni. Če opazimo, da se leva stan razlikuje od desne pomeni, da smo se med urejanjem enačbe nekje zmotili, zato enačbo še enkrat pregledamo in uredimo.
Tako kot pri vseh kemijskih reakcijah je tudi pri redoks reakcijah cilj pridobitev določenega produkta. Pri tem uporabimo znanje stehiometrije.
Poglejmo si na praktičnem primeru, kako uporabiti stehiometrično znanje pri reševanju nalog.
