Določanje formule spojin
 

Zapis enačb kemijskih reakcij in njihovo urejanje




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Kemijska reakcija je proces, pri katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti spojin. S ciljem, da bi kemijske reakcije zapisali na kar najbolj nazoren način, reakcije zapišemo s pomočjo kemijskih enačb. Kemijske enačbe so shematski prikaz kemijskih reakcij.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Kemijska enačba



Kemijska enačba je sestavljena iz:

  • levega dela, kjer so navedeni reaktanti,

  • desnega dela, kjer so navedeni produkti,

  • in puščice, ki nakazuje smer reakcije in pa morebitne reakcijske pogoje:


Shematski prikaz kemijske enačbe:




Na gornji shemi so:

  • REAKTANTI snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo,
  • PRODUKTI snovi, ki med reakcijo nastanejo iz reaktantov,
  • reakcijski pogoji pogoji, pod katerimi se reakcija izvede. Reakcijski pogoji so lahko različni:

    • reakcijam dodamo katalizator,

    • reakcijo izvedemo pri določeni temperaturi,

    • reakcijam spremenimo pH,

    • idr.


Ob reaktante in produkte lahko navedemo tudi agregatno stanje. Agregatna stanja delimo na:

  • tekoče, ki ga označimo s črko l (liquid),

  • trdno, ki ga označimo s črko s (solid),

  • plinasto, ki ga označimo s črko g (gas),

  • raztopjleno v vodi, ki ga označimo s črko aq (aqueous).


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Urejanje kemijske enačbe



Pri zapisu kemijskih enačb moramo vedno pazit, da so le-te urejene. To, da je kemijska enačba urejena, pomeni, da ima enačba na obeh straneh enako število atomov istih elementov. Pri tem upoštevamo dva zakona:

  • Zakon o ohranitvi mase,

  • Zakon o večkratnih razmerjih.


Zakon o ohranitvi mase



Zakon o ohranitvi mase pravi, da je vsota mas snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo enaka vsoti mas snovi, ki pri reakciji nastanejo. To lahko povemo še drugače:

  • količina vsakega posameznega elementa se ne spremeni tekom procesa;

  • masa se ohranja oziroma masa ne more nastati iz nič ali pa v nič izginiti.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Zakon o večkratnih razmerjih



Proustov zakon o stalnih razmerjih se glasi: masno razmerje elementov v isti spojini je vedno enako.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Postopek urejanja kemijskih enačb



Cilj postopka urejanja kemijskih enačb je, da:

  • iz enačbe, kjer na levi in desni strani reakcije ni enakega števila istih elementov, dobimo

  • enačbo, kjer je število istih elementov na obeh straneh enačbe enako.


Urejanja kemijskih enačb se lotimo tako, da preverimo, ali smo pravilno zapisali spojine. Nato sledimo nalednjim pravilom v danem vrstnem redu:

  • najprej uredimo kovine,

  • nato urejamo nekovine,

  • sledi urejanje vodikov,

  • na koncu pregledamo še kisike.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Preproste kemijske reakcije in njihovi produkti



Kemijskih reakcij je veliko a nekateri produkti so tipični za določene reagente. Poznavanje le-teh nam lahko olajša proces določanja kemijskih reakcij. Poglejmo si nekaj primerov reakcij, ki so nam lahko v pomoč:


  • kislina + baza = sol + voda




  • kislina + amonijak = amonijeva sol




  • kislina + kovinski oksid = sol + voda




  • kislina + kovina = sol + vodik




  • kovina + voda = baza + vodik




  • kovinski oksid + voda = baza




  • kovinski hidrid + voda = baza + vodik




  • nekovinski oksid + voda = kislina




  • organska spojina + kisik = oglijkov dioksid + voda






glavni avtor in urednik gradiva: Ana ČEVDEK