Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Najprej se spomnimo, kaj je preslikava: preslikava je predpis, ki vsakemu elementu množice X priredi ustrezni element množice Y.
Pri tem množico elementov:
ki jih preslikujemo, imenujemo originalna množica; en element (točka) te množice imenujemo original;
preslikanih elementov imenujemo množica slik; en element (točka) te množice imenujemo slika.
Sedaj lahko definiramo podobnostno preslikavo:
Podobnostna preslikava je preslikava, ki točki A in B znotraj ravnine preslika v A' in B' na tak način, da za razdalji med originaloma in med njunima slikama velja naslednja relacija:
pri čemer je k koeficient podobnosti in zanj velja 
Glede na vrednost koeficienta podobnosti ločimo naslednje podobnostne preslikave:
z vrednostjo 
(razteg)
z vrednostjo 
(skrčitev)
Središčni razteg ohranja zgolj obliko, ne pa tudi velikosti množice (npr. geometrijskega lika).
togi premik z vrednostjo 
; togi premik ohranja tako obliko kot tudi velikost množice (npr. geometrijskega lika).
Če sta dve množici podobni, lahko s kombinacijo naštetih preslikav eno od množic preoblikujemo tako, da se popolnoma prekrije z drugo množico.
