Auxiliary Verbs: to Be and to Have
 

Auxiliary Verbs "to be" and "to have"




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Glagola to be in to have sta ena najpogosteje rabljenih glagolov v angleškem jeziku. Nastopata lahko:

  • samostojno,

  • kot pomožna glagola.


Poglejmo si rabo v posamezni obliki podrobneje.


  • Samostojna oblika glagola


    V samostojni, polnopomenski, obliki je njun pomen enak:

    • biti (to be)

    • imeti (to have).


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Pomožna oblika glagola


    V vlogi pomožnega glagola, glagola "to be" in "to have" vedno uporabljamo v kombinaciji z drugim polnopomenskim glagolom.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Kot pomožna glagola, glagola to be in to have uporabljamo za tvorbo različnih slovničnih struktur:


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V tem gradivu si bomo ogledali uporabo glagolov to be in to have kot pomožnih glagolov, v modalni obliki.



Glagol "to be”



Glagol to be v modalni rabi izgubi svoj prvotni pomen (biti) in pridobi nove pomene, ki izhajajo iz odnosa govorca do sveta okoli njega. Ta odnos ponazorimo tako, da glagolu to be dodamo glagol v nedoločniku s "to".


Ker glagolu to be v modalni obliki vedno sledi to-nedoločnik, ga običajno zapisujemo v obliki:


be to + nedoločnik



Poglejmo si primer modalne uporabe glagola to be.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V modalni obliki glagol to be odraža:

  • načrt za prihodnost,

  • navodila,

  • nujnost (obveznost),

  • in prepoved.


Tvorba stavka z modalnim glagolom To be



Glagol se v pojavlja v treh različnih oblikah, ki so odvisne od osebe, na katero se glagol nanaša. Oblike povedi so:

  • trdilna oblika,

  • nikalna oblika,

  • vprašalna oblika.

Poglejmo si jih.


Trdilna oblika glagola To be



Trdilno obliko tvorimo za sedanjost in preteklost.


  • Trdilna oblika v sedanjosti


    V sedanjosti ima glagol to be tri pojavne oblike, ki so odvisne od osebe ob kateri se glagol pojavlja:




    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Trdilna oblika v preteklosti


    V preteklosti ima glagol to be dve pojavni obliki, ki sta odvisni od osebe ob kateri se glagol pojavlja:




    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Nikalna oblika glagola To be



Nikalno obliko tvorimo za sedanjost in preteklost.


  • Nikalna oblika v sedanjosti


    V sedanjosti ima glagol to be tri pojavne oblike, ki so odvisne od osebe ob kateri se glagol pojavlja:




    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Nikalna oblika v preteklosti


    V preteklosti ima glagol to be dve pojavni obliki, ki sta odvisni od osebe v stavku:




    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Vprašalna oblika glagola To be



Vprašalna obliko tvorimo za sedanjost in preteklost.


  • Vprašalna oblika v sedanjosti


    V sedanjosti ima glagol to be tri pojavne oblike, ki so odvisne od osebe v stavku.




    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Vprašalna oblika v preteklosti


    V preteklosti ima glagol to be dve pojavni obliki, ki sta odvisni od osebe ob kateri se glagol pojavlja.




    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V nadaljevanju se bomo posvetili rabi modalnega glagola.


Raba modalnega glagola To be



Modalna raba glagola to be izraža različne odnose govorca do okolice:

  • načrt,

  • navodila,

  • nujnost,

  • prepoved.

Poglejmo si jih.


  • Načrt


    Načrt lahko z modalno obliko to be lahko izrazimo v sedanjosti in preteklosti.


    • Načrt za prihodnost iz gledišča sedanjosti


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    • Načrt za prihodnost iz gledišča preteklosti


      V pretekliku ta oblika izraža dogovor v preteklosti, ki se je v tistem trenutku nanašal na prihodnost. Pri osebah he / she / it moramo uporabiti obliko was.


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Navodila


    V tem pomenu modalni glagol to be izraža navodila, ki izhajajo iz govorca (ne pa iz osebka v povedi).


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Nujnost


    Nujnost lahko izražamo v sedanjosti in preteklosti.


    • Nujnost v sedanjosti


      Modalni glagol to be izraža nujnost v smislu logičnega ukrepa in ukaza (zunanja obveza), pri čemer se v tem pomenu najpogosteje uporablja v 2. osebi (you).


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    • Nujnost v preteklosti


      Modalni glagol to be v preteklosti izraža nujnost, ki ni bila uresničena.


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prepoved


    Prepoved izražamo v sedanjosti in preteklosti in jo tvorimo z uporabo nikalnice not.


    • Prepoved v sedanjosti


      Prepoved v sedanjosti tvorimo na naslednji način:


      oseba + not to be + nedoločnik s to



      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    • Prepoved v preteklosti


      Prepoved v preteklosti tvorimo na naslednji način:


      oseba + was not / were not + nedoločnik s to



      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Glagol "to have"



Glagol to have se (enako kot to be) pojavlja v modalni obliki, kadar mu dodamo nedoločnik s "to".


Ker glagolu have v modalni rabi vedno sledi to-nedoločnik, ga običajno zapisujemo v nasledni obliki:


have to + nedoločnik



Poglejmo si primer modalne rabe glagola to have.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V modalni rabi, glagol to have izgubi svoj prvotni pomen (imeti) in pridobi nove pomene, ki izhajajo iz odnosa govorca do sveta okoli sebe:

  • nujnost,

  • sklepanje,

  • neobveznost.


Tvorba stavka z modalnim glagolom To have



Glagol have to se lahko pojavlja v:

  • trdilni,

  • nikalni,

  • vprašalni.

obliki. Poglejmo si jih.


Trdilna oblika glagola To have



Trdilno obliko tvorimo v vseh treh časih.


  • Trdilna oblika v sedanjosti


    Glagol v sedanjiku se v trdilni obliki pojavlja v dveh oblikah:

    • za osebe he / she / it uporabljamo obliko has to

    • pri vseh ostalih osebah uporabljamo obliko have to.


    Stavek s have to tvorimo po naslednjem pravilu:


    oseba + have to + nedoločnik



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Trdilna oblika v preteklosti


    V preteklosti tvorimo stavek s preteklo obliko tega modalnega glagola had to po naslednjem pravilu:


    oseba + had to + nedoločnik



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Najpogosteje se glagol have to uporablja, kot nadomestilo za modalni glagol must v preteklosti, saj se mu v pomenu zelo približa. V slovenščino ga prevajamo z glagolom morati.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Trdilna oblika v prihodnosti


    V prihodnosti tvorimo stavek s pomožnim glagolom will po naslednjem pravilu:


    oseba + will + have to + nedoločnik



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Nikalna oblika glagola To have



Nikalno obliko modalnega glagola have to tvorimo s pomočjo pomožnega glagola don't.


  • Nikalna oblika v sedanjosti


    V sedanjosti tvorimo stavek po naslednjem pravilu:




    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Nikalna oblika v preteklosti


    V preteklosti tvorimo stavek s pomožnim glagolom don't v pretekliku, didn't:


    oseba + didn't + have to + nedoločnik



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Nikalna oblika v prihodnosti


    V prihodnosti tvorimo stavek z nikalno obliko pomožnega glagola will, won't, po naslednjem pravilu:


    oseba + won't + have to + nedoločnik



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Vprašalna oblika glagola To have



Vprašalno obliko modalnega glagola have to tvorimo s pomočjo pomožnega glagola do. Poglejmo si jo v vseh treh časih.


  • Vprašalna oblika v sedanjosti


    V sedanjosti tvorimo stavek z modalnim glagolom have to po naslednjem pravilu:




    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Vprašalna oblika v preteklosti


    V preteklosti tvorimo stavek s pomožnim glagolom don't v pretekliku, did:


    Did + oseba + have to + nedoločnik



    Odgovor tvorimo na naslednji način:


    Yes, oseba + did. (ali) No, oseba + didn't.



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Vse osebe v pretekliku uporabljajo obliko did pred modalnim glagolom have to.



  • Vprašalna oblika v prihodnosti


    V prihodnosti tvorimo stavek s pomožnim glagolom will:


    Will + oseba + have to + nedoločnik



    Odgovor tvorimo na naslednji način:


    Yes, oseba + will. (ali) No, oseba + won't.



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Raba modalnega glagola To have



Kot modalni glagol have to izraža naslednje pomene:

  • zunanjo (splošno) nujnost,

  • sklepanje (logična potreba),

  • prepričanje,

  • neobveznost.

Poglejmo si jih.


  • Zunanja (splošna) nujnost


    V tem pomenu, modalni glagol have to izraža zunanjo ali splošno nujnost (obveznost), ki ne izhaja iz govorca, ampak iz zunanjih okoliščin. Stavke tvorimo v trdilni obliki po naslednjem pravilu:


    oseba + have to + nedoločnik



    Uporabljamo ga v naslednjih časih:


    • Nujnost v sedanjosti in prihodnosti


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


      V sedanjiku so med glagoloma have to in must prisotne manjše razlike. Pri tem glagol have to izraža pomene, ki so bolj objektivni, zato ju ne moremo vedno zamenjati.



    • Nujnost v preteklosti


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Sklepanje (logična potreba)


    V tem pomenu have to izraža sklepanje (logično potrebo), ki izhaja iz poznavanja določenih dejstev o svetu.


    Stavke tvorimo le v trdilni obliki po naslednjem pravilu:


    oseba + have to + nedoločnik



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prepričanje


    V tem pomenu have to izraža naše prepričanje o uresničitvi nekega dejanja (certainty) glede na informacije, ki so nam na voljo. Nadomestimo ga lahko z izrazom to be certain.


    Stavke tvorimo le v trdilni obliki po naslednjem pravilu:


    oseba + have to + nedoločnik



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Neobveznost


    Z modalnim glagolom don't have to izražamo neobveznost (odsotnost obveznosti) v vseh treh časih:

    • sedanjosti,

    • preteklosti,

    • prihodnosti.

    Poglejmo si jih.


    • Neobveznost v sedanjosti


      Neobveznost v sedanjosti tvorimo po naslednjem pravilu:




      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


      Glagol don't have to lahko v sedanjiku nadomestimo z needn't brez spremembe v pomenu.


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    • Neobveznost v preteklosti


      Neobveznost v preteklost tvorimo z glagolom didn't have to, ki je enak za vse osebe.



      V slovenščino ga prevajamo z izrazom ni bilo potrebno.


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


      Glagol don't have to v pretekliku ne moremo nadomestimo z needn't, saj izražata različne pomene:

      • neobveznost (didn't have to)

      • neobveznost, ki je bila uresničena (needn't have)


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    • Neobveznost v prihodnosti


      Za izražanje neobveznosti v prihodnosti uporabljamo glagol won't have to, ki ga v slovenščino prevajamo z izrazom ne bo potrebno.


      Primer

      Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
       
       
      Prijavi se za brezplačen dostop do primera »




glavni avtor in urednik gradiva: Barbara Lukač Patarčec