Celica
 

Celica in področje celic v preglednicah




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Delovni list je razdeljen na pravokotnike, ki jih pravimo celice ali tudi polja. Izgled spominja na šahovska polja in tudi označujemo jih na podoben način – s črko stolpca in številko vrstice, v kateri se nahaja. Obrobe celic so navidezne, označujejo samo meje celic.


Vsaka celica je enoznačno poimenovana s svojim naslovom. Na sliki je označena celica E3, naslov celice je zapisan na začetku vnosne vrstice:




Na enem delovnem listu je ogromno celic, stolpcev ni le petindvajset, kolikor je črk slovenske abecede; saj so imena stolpcev sestavljena tudi iz dveh ali celo treh črk:




Izbira celice



Celico lahko izberemo na več načinov, z miško ali z uporabo tipkovnice. Poglejmo nekaj najpogostejših kombinacij tipk, ki nam omogočajo premikanje po preglednici s pomočjo tipkovnice:



Premikamo se lahko tudi z drsnikom, ki se nahaja na spodnjem robu programskega okna za delo s preglednicami. Za premikanje v levo ali desno smer klikamo z miško na puščici (levo, desno). Lahko pa tudi primemo drsni trak in ga odvlečemo v poljubno smer:




Enak drsni trak se nahaja ob desnem robu programskega okna za delo s preglednico, z njim pa se pomikamo v navpični smeri (navzgor, navzdol).


S pritiskom na funkcijsko tipko F5 pa se odpre pogovorno okno za neposreden premik na želeno celico, vpišemo le želen naslov celice:




Področje celic



Področje celic je sestavljeno iz več celic.

  • Če se celice dotikajo, pravimo, da so priležne.

  • Če se celice ne dotikajo oziroma nimajo skupnih robov, jim pravimo nepriležne.


Enostavno področje celic



Enostavno področje celic je pravokotne oblike, zapišemo ga z naslovom začetne celice področja (v levem zgornjem vogalu), dvopičjem in naslovom zadnje celice področja (desno spodaj).


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Sestavljeno področje celic



Posamezna enostavna področja celic združujemo v sestavljeno področje.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Označevanje področja



Če želimo označiti celoten stolpec, kliknemo na črko stolpca. Če želimo označiti celotno vrstico, pa kliknemo na številko vrstice.


Tudi označevanje celic lahko izvajamo s pomočjo tipkovnice:



Nepriležne celice označimo tako, da:

  • najprej izberemo prvo celico ali področje,

  • nato pritisnemo in držimo tipko CTRL ter označimo še preostale celice.

Nepriležne stolpce ali vrstice izberemo na enak način, najprej označimo prvega in s pomočjo tipke CTRL dodajamo še druge.


Širina in višina celic



Preglednice omogočajo nastavitev stolpca na določeno širino ali nastavitev vrstice na določeno širino.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Zelo uporabna je tudi možnost samodejnega prilagajanja širine stolpca njegovi vsebini. Samoprilagajanje širine stolpca izvedemo tako, da dvojno kliknemo na meji med stolpcema.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Nastavitev vrstice na določeno višino določimo z desnim klikom na številki vrstice. Izberemo ukaz VIŠINA VRSTICE:




Premikanje in kopiranje celic



Podatke, ki smo jih že vnesli, lahko premaknemo na drugo mesto. Najprej seveda označimo področje celic, ki ga želimo premakniti in izberemo eno od možnosti:

  • Z miško se postavimo na rob označenega področja, pri čemer se miškin znak spremeni v votlo puščico. Med vlečenjem področja podržimo levi miškin gumb in ga spustimo šele takrat, ko smo na želenem mestu.

  • Izberemo ukaz IZREŽI, postavimo se na želeno mesto in kliknemo ukaz PRILEPI.




Podatki se izpišejo na novem mestu.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Kopiranje podatkov poteka na podoben način kot premikanje, le da se na nekem drugem mestu pojavi še kopija podatkov. Najprej označimo celico ali področje s podatki, nato pa:

  • Ob vlečenju področja podatkov z miško držimo še tipko CTRL na tipkovnici. Poleg votle puščice se v celici desno zgoraj pojavi še križec.

  • Izberemo najprej ukaz KOPIRAJ, postavimo se na želeno mesto in v njem izberemo ukaz PRILEPI.


Kdaj uporabljamo gumbe in kdaj vlečenje? Vlečenje je primerno predvsem za manjše premike v listu. Izrezovanje in lepljenje pa se bolje obnese pri:

  • večjih premikih na listu,

  • prenosu ali kopiranju vsebine celic na drug list ali

  • prenosu ali kopiranju podatkov v druge datoteke.


Premikanje ali lepljenje v celice, ki že vsebujejo podatke, povzroči brisanje le–teh. To pomeni, da se novi podatki zapišejo čez stare podatke.


Če si po premikanju, kopiranju ali lepljenju premislimo, pritisnemo tipki CTRL+Z ali pa uporabimo ukaz RAZVELJAVI:




Vstavljanje in brisanje celic



Možnosti vstavljanja oziroma brisanja celic lahko izvedemo z ukazi v orodni vrstici, ki se navadno nahaja na vrhu programa. Primer izgleda seta ukazov je:




Vstavljanje celic na delovni list poteka tako, da najprej označimo področje, pred katerega želimo dodati nove celice. Izberemo nekaj od navedenega:

  • celico ali področje celic,

  • vrstico ali več vrstic,

  • stolpec ali več stolpcev.

Po desnem kliku na označenem področju se prikaže priročni meni, v njem izberemo ukaz VSTAVI. Uporabimo lahko tudi enega izmed razpoložljivih ukazov:




Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Brisanje celic, vrstic ali stolpcev poteka na isti način. Izberemo področje, ki ga želimo izbrisati in uporabimo ukaz IZBRIŠI.




Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Včasih je treba po izvedbi ukaza za brisanje določiti, kam naj se premaknejo podatki, ki se nahajajo pod področjem brisanja:





glavni avtor in urednik gradiva: Ingrid Kragelj