Časovne odvisnike za prihodnost v angleščini poimenujemo Future Time Clauses. Ti odvisniki nam povedo, kdaj se bo zgodilo dejanje glavnega stavka. V angleščini jih obravnavamo kot ločeno temo, saj v časovnih odvisnikih uporabljamo sedanjik. V slovenščini lahko v odvisnem stavku uporabljamo tudi prihodnjik, medtem ko v angleščini prihodnjike v povedih s časovnimi odvisniki uporabljamo le v glavnih stavkih.
Časovne odvisnike za prihodnost sestavljajo:
glavni in
odvisni stavki.
Za vse stavke je značilno, da imajo osebek in glagol. Glavni stavki so tisti, ki lahko stojijo samostojno, odvisne pa uvajajo vezniki.
Glagol v glavnem stavku je lahko v trdilni, vprašalni in nikalni obliki, v odvisnem pa le v trdilni.
V časovnih odvisnikih za prihodnost najpogosteje uporabljamo naslednja časa:
Will Future v glavnem stavku in
Present Simple v odvisnem stavku.
V odvisnih in glavnih stavkih lahko uporabljamo tudi druge čase oziroma glagolske naklone. V odvisnih stavkih lahko uporabljamo:
Present Continuous, kadar želimo poudariti, da bo dejanje odvisnega stavka potekalo istočasno kot dejanje glavnega stavka, in
Present Perfect Simple, kadar govorimo o dejanju, ki se bo končalo, preden se bo začelo dejanje glavnega stavka.
V glavnih stavkih lahko uporabljamo tudi:
Going to Future, kadar govorimo o načrtih in namenih za prihodnost, in
velelnik, s katerim izražamo prošnje, prepovedi, ukaze ...
Kadar odvisni stavek stoji na začetku, za njim uporabimo vejico. Če pa odvisni stavek stoji na drugem mestu, potem pred veznikom vejice običajno ni.
Vezniki, ki uvajajo časovne odvisnike so:
when (ko)
while (medtem ko)
as soon as (kakor hitro)
after (potem ko)
before (preden)
till / until (dokler)
the next time (naslednjič ko)
Posebno pozornost zahtevata veznika till in until, saj v slovenščini v prevodu dodajamo ne, medtem ko se v angleščini za njima uporablja trdilna oblika.