Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Snov je vse, kar nas obkroža. Kako jo opazujemo je odvisno od tega, ali jo opazujemo kot kemik, fizik, geolog, biolog itd. Kemika zanima zgradba snovi in proučuje zakone, po katerih se snov spreminja. Fizika zanimajo njene fizikalne lastnosti. Tako kot kemika tudi fizika zanima zgradba snovi, velikost in masa molekul in atomov in sile med njimi, saj so od tega odvisne tako fizikalne kot kemijske lastnosti snovi.
Fizikalne lastnosti snovi so gostota, prožnost, stisljivost, trdnost, toplotne in električne lastnosti itd. Gostoto bomo spoznali v naslednjem poglavju, vse ostale pa v ločenih poglavjih.
Tudi ko gre (kemijsko gledano) za isto snov, so lahko njene fizikalne lastnosti različne. Od česa so odvisne? Naštejmo nekaj veličin, ki vplivajo na fizikalne lastnosti snovi:
Temperatura
Faza snovi
Ista snov se lahko pojavlja v treh fazah. To so trdna, kapljevinasta in plinasta. Kapljevinasto in plinasto imenujemo tudi tekoče stanje, saj se snov lahko pretaka in zavzame obliko posode, v kateri se nahaja. Snov lahko prehaja pod vplivom toplote iz ene faze v drugo. Fizikalne lastnosti iste snovi se po teh prehodih močno spremenijo.
Tlak
Snov je lahko homogena ali nehomogena:
Homogena snov
Pri homogeni snovi so njene fizikalne lastnosti povsod enake. Neodvisne so od mesta znotraj snovi, od koder vzamemo vzorec za meritev.
Nehomogena snov
Pri nehomogeni snovi se njene fizikalne lastnosti odvisne od kraja. Presoja, ali je predmet homogen ali ni je odvisna od velikosti delca znotraj snovi, ki ga opazujemo.
Snov je bolj gosta, če je v istem volumnu večja masa snovi.
Gostota snovi 
je torej količnik med maso in volumnom:
Enota za gostoto pa je:
Gostota snovi je definirana z:
Masa pa je:
Tabela gostote nekaterih snovi pri 
:
Podobno, kot je gostota količnik med maso in volumnom, je specifična teža količnik med težo in volumnom. Oznaka za specifično teže je 
:
Enota za specifično težo pa je:
Kako sta povezani gostota in specifična teža?
Zapišimo še enkrat enačbo za specifično težo:
Specifična teža snovi je torej njena gostota pomnoženo z gravitacijskim pospeškom. Za določeno snov ni stalna, pač pa je odvisna od velikosti gravitacijskega pospeška, ki pa se rahlo spreminja glede na kraj opazovanja. Zato v praksi namesto specifične teže 
raje uporabimo produkt 
.
Obrnimo enačbo (2) tako, da izrazimo 
:
Specifična teža je količnik med težo in volumnom snovi:
Specifična teža in gostota sta povezani preko pospeška prostega pada:
Težo snovi lahko izrazimo tudi z gostoto:
