Gostota je fizikalna lastnost snovi. S stališča fizike je gostota podrobneje obdelana v gradivu Gostota snovi. A gostota je pomembna tudi v kemiji, zato jo poglejmo skozi oči kemije.
Z gostoto izražamo maso na prostorninsko enoto snovi:
Gostota je definirana kot količnik med maso in volumnom snovi:
v kemiji jo podajamo z enoto:
Gostota je odvisna od:
temperature
Z višanjem temperature se snovi raztezajo. Ista masa se razporedi na večji volumen, zato gostota z naraščajočo temperaturo pada.
In obratno: z nižanjem temperature se snovi krčijo. Ista masa se razporedi na manjši volumen, zato gostota s padajočo temperaturo narašča.
tlaka
Z višanjem tlaka se snovi stisnejo. Ista masa se razporedi na manjši volumen, zato z naraščajočim tlakom gostota narašča (glej sliko 1).
Z nižanjem tlaka se snovi razpnejo. Ista masa se razporedi na večji volumen, zato s padajočim tlakom pada tudi gostota (glej sliko 1).
Vse vrste snovi so podvržene tem vplivom, le da so pri trdnih in tekočih snoveh te spremembe zanemarljive in jih ne upoštevamo. Pri plinih pa spremembe tlaka in temperature pomembno vplivajo nanje, zato je gostota plinov obravnavana podrobneje v posebnem gradivu.