Grafično prikazovanje podatkov

Do zdaj smo podatke prikazovali z različnimi tabelami, vendar jih lahko mnogokrat veliko učinkoviteje prikažemo z grafikoni. Izbira vrste grafikona je odvisna od vrste podatkov in števila frekvenčnih razredov pri posameznem primeru. V nadaljevanju si poglejmo nekaj različnih pristopov k prikazovanju podatkov.

Pri majhnem številu frekvenčnih razredov je najbolje uporabiti krožni diagram ali strukturirani krog. Celota v tem primeru pomeni 360 stopinj, središčne kote, ki pripadajo posameznim vrednostim, pa dobimo s sklepnim računom

Če so podatki razvrščeni v veliko frekvenčnih razredov lahko dosežejo veliko različnih diskretnih vrednosti. V tem primeru raje uporabimo stolpčni diagram. Stolpčni diagrami so lahko:

Katero obliko izberemo je odvisno od vrste podatkov in od tega, ali želimo z diagramom primerjati isto vrsto podatkov različnega izvora ali podatke v različnih časovnih obdobjih.

S sestavljenimi stolpčnimi diagrami lahko predstavimo primerjavo med podatki iste vrste različnega izvora tako, da rišemo stolpce drugega ob drugem ali pa jih postavljamo drugega na drugega.

Pomembna lastnost strukturiranih diagramov (strukturirani krog ali strukturirani stolpčni diagram) je prikaz deležev oz. odstotkovna sestava glede na celoto. Zato morajo vsi stolpci strukturiranega stolpčnega diagrama pomeniti 100 %.

Strukturni stolpčni diagram pa lahko oblikujemo tudi tako, da stolpce, ki predstavljajo deleže, postavimo drugega poleg drugega. Takemu diagramu pravimo sestavljen stolpčni diagram.

Grupirane podatke najlažje predstavimo s histogramom. Pri tem ni pomembno, ali so širine frekvenčnih razredov enake. Meje razredov narišemo na vodoravni osi, frekvence posameznih razredov pa na navpični osi. Tako nastanejo pravokotniki, ki so drug ob drugem, ploščina posameznega pravokotnika pa je sorazmerna frekvenci tistega razreda.

Naslednja metoda grafičnega prikazovanja podatkov je linijski (črtni) diagram. Podatki so lahko zvezni ali grupirani. Za grupirane podatke dobimo krivuljo tako, da povezujemo vrednosti sredin frekvenčnih razredov, za zvezne podatke pa krivulja predstavlja funkcijsko odvisnost podatka od časa.

Eden od linijskih diagramov je frekvenčni poligon.

Frekvenčni poligon je linijski diagram. Na abscisno os narišemo sredine razredov, nad njimi pa točke v višini frekvenc razredov. Točke povežemo z daljicami.

Doslej omenjeni grafikoni niso edna možnost ponazarjanja podatkov. V dnevnem časopisju in v poljudni strokovni literaturi srečamo še drugačne grafikone oz. diagrame: piktograme ali diagrame s figurami.