Imperativ - Velelnik

Velelnik je glagolski naklon, s katerim ukazujemo ali prepovedujemo. Tvorimo ga lahko le za osebe:

Modalnih glagolov ne moremo postaviti v velelnik.

Pri tvorbi velelnika smo pozorni na naslednja pravila:

Poglejmo si jih natančneje.

Pri velelniku glagol vedno stoji na 1. mestu v stavku.

Pri velelniku za vsako osebo glagolski osnovi dodamo pripadajočo končnico. Te končnice so za določene osebe vedno enake.

Kaj se godi z osebnimi zaimki v velelniku je odvisno od osebe:

V primeru, da je glagol ločljiv, glagolska predpona stoji na koncu stavka (za ločljive predpone glej Präsens - Sedanjik, poglavje Immer trennbare Präfixe - vedno ločljive predpone).

V primeru, da je glagol neločljiv, glagolska predpona stoji skupaj z glagolom na 1. mestu v stavku (za neločljive predpone glej Präsens - Sedanjik, poglavje Immer untrennbare Präfixe - vedno neločljive predpone).

Pri uporabi velelnika moramo paziti na posebnosti in izjeme. Poglejmo si jih.

Glagoli, katerih osnova se konča na:

dobijo pri osebi:

Pri osebah "Sie" in "wir" ni posebnosti.

Glagola entschuldigen in lernen se zaradi želje po lažji izgovorjavi ne držita popolnoma pravil velelnika:

Glagoli, ki v sedanjiku dobijo prevoj (za prevoj glej Präsens - Sedanjik, poglavje Konjugation der unregelmäßigen Verben - spreganje nepravilnih glagolov), ta ostane tudi pri velelniku. To pravilo pri velelniku velja vedno le za osebo "du".

Preglas v nedoločniški osnovi pomeni, da imajo nekateri glagoli v nedoločniku preglas na a, o ali u (npr. stören, kämmen, kümmern). Nekateri glagoli pa tega preglasa v nedoločniku nimajo (npr. fahren, stoßen, laufen), čeprav ga pri spreganju v sedanjiku dobijo pri osebah "du" ter "er, sie, es" (za več glej Präsens - Sedanjik, poglavje Konjugation der unregelmäßigen Verben - spreganje nepravilnih glagolov).

Tvorba velelnika pa je odvisna tudi od preglasa v nedoločniški osnovi. Če glagoli v nedoločniški osnovi preglas:

Glagoli

so izjeme pri tvorbi velelnika, ker povsod izhajajo iz nedoločniške osnove.