Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Snov je sestavljena iz:
atomov ali pa
molekul, ki so spet sestavljene iz atomov.
Atomi se med seboj povezujejo s pomočjo (zunanjih) elektronov. Glede na to, na kakšen način se atomi povežejo med seboj, razlikujemo tri vrste kemijskih vezi:
ionsko vez,
kovalentno vez,
kovinsko vez.
Poglejmo si jih podrobneje.
Ionska vez je vez, ki temelji na električni privlačni sili med nasprotno nabitimi delci, ioni. Povežeta se:
kation (pozitivno nabit delec) in
anion (negativno nabit delec).
Vez praviloma nastane tako, da:
atomi kovin oddajo elektrone in s tem postanejo pozitivno nabiti;
atomi nekovin pa sprejmejo elektrone in postanejo negativno nabiti.
Ionske vezi so:
močne: tipična energija, ki je potrebna, da se ionska vez prekine, je med 100 in 500 kJ/mol.
neusmerjene: električna privlačna sila med ioni deluje v vseh smereh enakomerno.
Kovalentna vez je tista kemjska vez, kjer so atomi povezani prek skupnih elektronskih parov. Nastane s prekrivanjem orbital dveh atomov, ki imata vsaj en samski elektron. Atoma drug drugemu "posodita" svoj samski elektron - oba elektrona veznega para tako pripadata obema atomoma.
Obstajajo primeri, ko razlagamo vezi tako, da en atom prispeva oba elektrona v vezni elektronski par, vendar zgradbe takšnih molekul ne obravnavamo na srednješolskem nivoju.
Kovalentne vezi tvorijo atomi nekovin v paru:
z drugimi atomi nekovin;
s polkovinami;
v nekaterih primerih tudi z atomi kovin.
Atomi se s kovalentnimi vezmi povežejo v večje strukture:
Razlikujemo polarno in nepolarno kovalentno vez:
Nepolarna vez povezuje istovrstna atoma.
Polarna vez povezuje različna atoma.
Značilnosti kovalentnih vezi so:
gre za močne vezi: energija, potrebna za razcep kovalentne vezi, je podobna kot za ionske vezi in znaša med 100 - 500 kJ/mol;
gre za usmerjene vezi: vsaka molekula ima zaradi tega značilno prostorsko razporeditev vezi in atomov.
Kovinska vez je - nekoliko poenostavljeno - oblak elektronov. Nastane tako, da atomi kovin oddajo elektrone, ki tako povezujejo vsa jedra v kovinskem kristalu.
Kovinske vezi so:
močne,
neusmerjene,
ne vodijo do nastanka spojine.
Z njimi se lahko povezujejo atomi ene kovine (elementa) ali pa atomi več različnih kovin. V slednjem primeru nastane zlitina različnih kovin in ne nova spojina.
