Osebne zbirke
Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Krog je geometrijski lik, obdan s sklenjeno krivuljo.
Krog sestavlja množica točk, zbranih okoli točke na sredini, ki jo imenujemo središče. Središče označimo z veliko tiskano črko 
.
Množica točk je navzven omejena s sklenjeno krivuljo, ki jo imenujemo krožnica.
Krožnica je množica točk v ravnini, ki so enako oddaljene od dane točke .
Vse točke na krožnici so od središča oddaljene za točno določeno vrednost. Razdaljo od središča do katere koli točke na krožnici imenujemo polmer. Polmer označimo z malo tiskano črko 
.
Daljico, ki povezuje dve točki na krožnici in poteka skozi središče, imenujemo premer. Premer je dvakratnik polmera. Označimo ga z malo črko 
.
Premer kroga je dvakratna vrednost polmera:
Obseg kroga je dolžina krožnice. Označimo ga z malo tiskano črko 
.
Pri računanju obsega kroga se srečamo z do sedaj neznanim številom 
, ki ga označujemo z malo grško črko 
.
Število iz zgornjega primera, ki pove, kolikokrat je obseg kroga večji od njegovega premera, imenujemo .
Obseg krožnice je torej zmnožek števila in premera :
Če upoštevamo, da je premer dvakratna vrednost polmera , pa obseg krožnice lahko zapišemo kot:
Obseg krožnice izračunamo po enačbi:
kjer je konstanta, pa polmer kroga.
Če imamo podan premer , lahko obseg izračunamo po enačbi:
Število 
v računu običajno pustimo kar tako, kot faktor . Njegove natančne vrednosti namreč ne moremo napisati lepše, saj je to število z neskončnim številom decimalk:
Če pa želimo izvedeti na primer, koliko centimetrov meri obseg kroga, potem pa za 
v račun vnesemo približek 
ali pa ulomek 
in izračunamo približen rezultat.
Število je neskončno decimalno število. Za njegov približek v računu lahko uporabimo eno od vrednosti:
Ploščina kroga je površina ploskve, omejene s krožnico. Označimo jo z malo tiskano črko 
.
Ploščino kroga izračunamo po formuli:
kjer je konstanta, pa polmer kroga.
Krožni lok je del krožnice, omejen z dvema točkama. Označimo ga z malo tiskano črko 
.
Če krajišči krožnega loka povežemo s središčem, dobimo kot, katerega vrh leži v središču kroga, njegova kraka pa sta polmera. Ta kot imenujemo središčni kot.
Krožni lok in središčni kot 
Če si izberemo večji središčni kot , bo ta kot opisal večji del krožnice.
Če vzamemo 
, kar je 
polnega kota, potem nam ta kot opiše ravno krožnice:
Če vzamemo kot 
, kar je 
polnega kota, potem nam ta kot opiše krožnice:
Opazimo torej da, večji kot je središčni kot, večji je tudi del krožnice. Natančneje, delež polnega kota je enak deležu krožnice:
Če poznamo središčni kot in obseg krožnice, lahko izračunamo dolžino krožnega loka:
Dolžino krožnega loka izračunamo po enačbi
kjer je:
konstanta s približno vrednostjo ali ,
središčni kot v stopinjah,
pa polmer kroga.
Krožni izsek je množica točk, omejena s krožnim lokom in polmeroma do krajišč krožnega loka.
Če si izberemo večji središčni kot , bo ploščina krožnega izseka večja.
Če vzamemo , kar je polnega kota, ploščina krožnega izseka obsega ravno kroga:
Če vzamemo , kar je polnega kota, ploščina krožnega izseka obsega ravno kroga:
Opazimo torej da, večji kot je središčni kot, večji je tudi del kroga. Natančneje, delež polnega kota je enak deležu ploščine kroga:
pri čemer je 
ploščina krožnega izseka.
Iz omenjenega razmerja lahko izpeljemo enačbo za ploščino krožnega izseka:
Ploščino krožnega izseka izračunamo po enačbi
kjer je:
konstanta s približno vrednostjo ali ,
središčni kot v stopinjah,
pa polmer kroga.
