Lastnosti ionskih in kovalentnih spojin
 

Lastnosti ionskih in kovalentnih spojin za osnovno šolo




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Spomnimo se zgradbe ionskih in kovalentnih spojin:

  • Ionske snovi so sestavljene iz ionov. Iz kationa kovine in aniona nekovine. Ioni so povezani z ionsko vezjo.

  • Kovalentne snovi pa so sestavljene iz atomov nekovin. Atomi nekovin se povezujejo s kovalentnimi vezmi.


Snovi z ionskimi in kovalentnimi vezmi imajo specifične lastnosti, ki so posledica narave njihovih vezi. Način, kako so delci v snovi povezani, določa nekatere fizikalne in kemijske lastnosti. Zaradi tega snovi, ki so povezane z isto vrsto vezi, izkazujejo podobne lastnosti.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Za ionske in kovalentne spojine bomo v nadaljevanju pogledali naslednje lastnosti:

  • Osnovni gradniki spojin,

  • moč vezi med atomi oziroma ioni,

  • agregatno stanje,

  • tališče in vrelišče,

  • raztapljanje v vodi,

  • prevajanje električnega toka.


Lastnosti ionskih spojin



  • Osnovni gradniki spojin


    Ionske spojine so zgrajene iz:

    • pozitivnega kovinskega iona, ki ga imenujemo kation, in

    • negativnega nekovinskega iona, ki ga imenujemo anion.


    Ker imajo kationi in anioni naboj, jih uvrščamo med ione. Osnovni gradniki ionskih spojin so torej ioni, ki tvorijo ionske kristale.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Moč vezi med ioni


    Ionske vezi so zelo močne vezi in jih težko prekinemo oziroma za njihovo prekinitev potrebujemo veliko energije.


    Snovi z ionskimi vezmi imajo zaradi močnih vezi običajno visoka tališča in vrelišča. Če želimo ionsko snov staliti, moramo najprej prekiniti močne elektrostatične sile med ioni. Ker so elektrostatične sile med ioni tako močne, je za prekinitev teh vezi potrebna velika količina energije.


  • Agregatno stanje


    Ionske spojine so pri sobni temperaturi običajno v trdnem agregatnem stanju. V trdnem stanju tvorijo ionski kristal, kjer so kationi in anioni razporejeni v ponavljajočem se vzorcu.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Tališče in vrelišče


    Ko snovi prehajajo iz trdnega v tekoče agregatno stanje in iz tekočega v plinasto agregatno stanje, se morajo vezi med gradniki prekiniti.


    Ker so ionske vezi močne vezi, potrebujemo veliko energije za njihovo prekinitev, zato so tališča in vrelišče ionski snovi visoka.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Raztapljanje v vodi


    Ionske spojine se dobro raztapljajo v vodi. Molekule vode imajo polarne vezi:

    • Pozitivno nabit konec molekule vode privlači anione,

    • negativno nabit konec molekule vode pa privlači katione.

    Ionske spojine zaradi tega privlaka v vodi razpadejo na posamezne ione in ioni se porazdelijo med molekulami vode.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prevajanje električnega toka


    Električni tok je urejeno gibanje električno nabitih delcev.


    Ionske spojine v trdnem stanju ne prevajajo električnega toka. Ioni, ki so električno nabiti delci, so v kristalni strukturi trdno povezani in se ne morejo prosto gibati.


    Vendar pa, ko se ionske spojine stalijo ali pa raztopijo v vodi, postanejo ioni prosti in se lahko gibljejo. Prosto gibljivi ioni omogočajo prevajanje električnega toka. Zato taline ali vodne raztopine ionskih spojin prevajajo električni tok.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Lastnosti kovalentnih spojin



  • Osnovni gradniki spojin


    Kovalentne spojine so zgrajene iz atomov nekovin. Atomi nekovin si delijo elektrone in s tem tvorijo kovalentne vezi. Tako nastanejo molekule, ki so osnovni gradniki kovalentnih spojin.


  • Moč vezi med molekulami


    Kovalentne vezi so močne vezi med atomi znotraj ene molekule. To pomeni, da se atomi v molekuli trdno držijo skupaj, ker si med seboj delijo elektrone.


    Ko pa pogledamo, kako se te molekule povezujejo med seboj, ugotovimo, da so vezi med molekulami šibkejše od vezi, s katerimi so povezani atomi v sami molekuli. Zato imajo snovi, ki so zgrajene iz molekul (npr. voda ali kisik), nižja tališča in vrelišča, saj za ločevanje molekul potrebujemo manj energije kot pri snoveh, ki so zgrajene iz ionov, kjer so vezi med delci močnejše.


  • Agregatno stanje


    Kovalentne spojine se lahko pri sobni temperaturi pojavljajo v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Tališče in vrelišče


    Kovalentne spojine imajo običajno nižja tališča in vrelišča v primerjavi z ionskimi spojinami. Razlog za to je, da je kovalentna vez šibkejša kot ionska vez in zato je za prekinitev vezi v kovalentnih spojinah potrebna manjša energija.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Raztapljanje v vodi


    Kovalentne spojine se v vodi raztapljajo različno, odvisno od njihove polarnosti. Voda je polarno topilo, zato se polarne kovalentne spojine v vodi dobro raztapljajo, nepolarne kovalentne spojine pa v vodi niso topne.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prevajanje električnega toka


    Kovalentne spojine v trdnem, tekočem ali plinastem stanju običajno ne prevajajo električnega toka, saj nimajo prostih ionov ali elektronov, ki bi se lahko gibali.




glavni avtor in urednik gradiva: Nika Ažbe