
Magnetni pretok
je enak produktu gostote magnetnega polja in ploskve, skozi katero gredo silnice magnetnega polja in ki je pravokotna na silnice. V kolikor ploskev S ni pravokotna na silnice, vzamemo komponento ploskve, ki je pravokotna na silnice magnetnega polja.

Enota za magnetni pretok je:

Predstavljajmo si, da oklepa ploskev S žična zanka. Če se magnetni pretok
skozi zanko s časom spreminja, se v njej inducira napetost tako, da velja:

Če je n navojev, je inducirana napetost n - krat večja:

Magnetni pretok skozi zanko se spreminja, če se s časom spreminja ploskev
ali gostota magnetnega polja B - glej enačbo (1):


Imamo tuljavo z n navoji in presekom S. Tok skozi tuljavo se s časom spreminja. Zaradi spreminjanja toka se spreminja tudi magnetni pretok skozi tuljavo. Posledica je inducirana napetost, ki jo izračunamo s pomočjo enačbe (3):
Prvi faktor v desnem delu zgornje enačbe je odvisen le od same tuljave (števila ovojev, geometrije tuljave in snovi v tuljavi). Imenujemo ga induktivnost. Označimo ga z L:

Enota za induktivnost je H (Henry):

Inducirano napetost lahko sedaj napišemo v obliki:

Zakaj smo postavili v enačbi za inducirano napetost predznak minus?
Velja Lenzovo pravilo: smer inducirane napetosti je taka, da tok, ki ga požene, zavira vzrok za inducirano napetost (spremembo magnetnega pretoka).