Obratno sorazmerje
 

Obratno sorazmerje za osnovno šolo




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Količine so lahko medsebojno odvisne.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Odnosov med odvisno in neodvisno količino je več vrst, eden izmed njih je obratno sorazmerje.


Če se pri:

  • dvakratnem, trikratnem ... prve količine

  • druga količina dvakrat, trikrat ... ,

potem sta ti dve količini v obratnem sorazmerju.


Enako velja tudi v obratni smeri. Če se pri:

  • dvakratnem, trikratnem ... prve količine

  • druga količina dvakrat, trikrat ... ,

potem sta ti dve količini v obratnem sorazmerju.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Če sta količini med seboj odvisni, nista nujno v obratnem sorazmerju.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Koeficient obratnega sorazmerja



Spomnimo se, kaj sta odvisna in neodvisna spremenljivka.


Količino, ki jo lahko poljubno izberemo ali spremenimo, imenujemo neodvisna spremenljivka. Običajno jo označimo z .


Količina, ki se prilagaja drugi količini in je ne moremo poljubno izbirati, imenujemo odvisna spremenljivka. Običajno jo označimo z .


V situaciji iz prejšnjega primera imamo dve spremenljivki:

  • Število otrok je neodvisna spremenljivka, saj je to lahko poljubno.

  • Količina čokolade, ki jo dobi vsak otrok, pa je odvisna spremenljivka, saj je odvisna od števila otrok.


Vpišimo v tabelo količino čokolade za enega, dva, tri in štiri otroke :



Iz tabele razberemo, da je zmnožek števila otrok in količine čokolade na otroka vedno enak:




Zmnožek je vedno enak, ne glede na to, katero vrstico tabele gledamo. V matematiki število, ki se ne spreminja, imenujemo konstanta.


Kadar sta količini obratno sorazmerni, njun zmnožek imenujemo koeficient obratnega sorazmerja.


Koeficient k obratnega sorazmerja je zmnožek neodvisne in odvisne spremenljivke v obratnem sorazmerju:




Koeficient obratnega sorazmerja je konstanta.



Enačba obratnega sorazmerja



Če iz zapisa koeficienta obratnega sorazmerja




izrazimo odvisno spremenljivko , dobimo enačbo obratnega sorazmerja:




pri čemer:

  • predstavlja neodvisno spremenljivko,

  • predstavlja odvisno spremenljivko,

  • pa je koeficient obratnega sorazmerja.


Enačba obratnega sorazmerja je:




Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Uporaba obratnega sorazmerja v praksi



Kadar imamo dve količini, ki sta v obratnem sorazmerju, lahko namesto zamudnega merjenja obeh izmerimo zgolj eno, drugo pa izračunamo po enačbi ali s sklepanjem.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Izračun neznane količine preko enačbe



Obratno sorazmerje neodvisne količine in odvisne količine v obliki enačbe zapišemo kot




pri čemer je koeficient obratnega sorazmerja.


Če želimo izračunati vrednost neznane količine , preprosto vstavimo in v zgornjo enačbo in izračunamo njun količnik.


Če ni podan, ga izračunamo iz znanih podatkov.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Če želimo izračunati vrednost neznane količine , jo je potrebno najprej izraziti iz enačbe obratnega sorazmerja:




Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Izračun neznane količine s sklepanjem



Vemo, da se pri obratnem sorazmerju z dvakratnim, trikratnim ... povečanjem prve količine druga količina dvakrat, trikrat ... zmanjša.


Enako velja tudi v obratni smeri. Z dvakratnim, trikratnim ... zmanjšanjem prve količine se druga količina dvakrat, trikrat ... poveča.


To z drugimi besedami pomeni, da se pri množenju prve količine z nekim številom vrednost druge količine istočasno deli z istim številom. Enako velja v obratni smeri. Če prvo količino delimo z nekim številom, se druga količina istočasno množi z istim številom.


Kadar eno količino pomnožimo z nekim številom, drugo pa istočasno delimo z istim številom, se zmnožek količin ne spremeni.


Še enkrat si oglejmo tabelo s količino čokolade na otroka iz zgornjega primera:



Naredimo nekaj izračunov za preizkus zgornje trditve:


  • Če podvojimo število otrok 2 v drugi vrstici tabele, dobimo otroke v četrti vrstici. Istočasno se količina čokolade razpolovi iz na . Zmnožek števila otrok in količine čokolade pa je tako v drugi kot v četrti vrstici enak .


  • Če število otrok 4 v četrti vrstici tabele delimo s , dobimo otroka v prvi vrstici. Istočasno se količina čokolade množi s , iz na . Zmnožek števila otrok in količine čokolade pa je tako v prvi kot v četrti vrstici enak .


Pri sklepanju ob zavedanju, da je zmnožek obeh vrednosti v isti vrstici tabele vedno enak:

  • izračunamo zmnožek količin v vrstici, kjer sta podani obe spremenljivki,

  • nato pa v vrstici, kjer ena spremenljivka manjka, zmnožek delimo z drugo spremenljivko.

Pri tej metodi računanja se izognemo tudi računanju koeficienta obratnega sorazmerja.



Izračunajmo primera iz prejšnjega poglavja še s pomočjo sklepanja. S tem nam ne bo potrebno izračunati koeficienta obratnega sorazmerja.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Hitra pomoč pri nalogah, Gregor Rabič s.p.