Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
V programih za urejanje preglednic so med najpogosteje uporabljanimi funkcijami funkcije za
seštevanje,
izračun povprečja,
iskanje najmanjših in največjih vrednosti
ali funkcija za štetje števil.
Funkcije izberemo na gumbu za vstavljanje osnovnih funkcij:
Vsota je število, ki ga dobimo pri seštevanju istovrstnih podatkov (npr. vsota števila ur). Paziti moramo na merske enote, da ne seštevamo jabolk in hrušk. Pa tudi vseh istovrstnih podatkov ni vedno smiselno seštevati, npr. število ur in doseženo oceno, čeprav so vsi podatki številčni.
Seštevanje lahko v programu za urejanje preglednic izračunamo s formulo - kar pa uporabljamo le takrat, kadar je seštevancev malo. Sicer pa uporabljamo funkcijo SUM, ki sešteje vse številske vrednosti v izbranem področju.
Sintaksa funkcije SUM:
Parametri funkcije morajo biti številske vrednosti, to so številski podatki, sklici na celice ali imena celic s številskimi podatki. Logične vrednosti in besedila se ne morejo seštevati. Če med parametri ni številskih podatkov, vrne funkcija SUM vrednost nič (0).
Povprečje je srednja vrednost dveh ali več številskih podatkov (npr. povprečje števila ur). Računamo ga kot navadno aritmetično sredino, ki je podrobneje razložena v gradivu Aritmetična sredina.
Povprečna vrednost se izračuna kot vsota vseh številskih podatkov, deljena s številom vseh številskih podatkov:
Da bi izračunali povprečno vrednost, je potrebno izvesti tri osnovne operacije:
sešteti številske podatke,
prešteti, koliko je številskih podatkov in
deliti vsoto številskih podatkov s številom številskih podatkov.
Lahko pa si prikrajšamo pot in uporabimo funkcijo AVERAGE za izračun aritmetične sredine. Po izboru funkcije označimo podatke, katerih povprečje iščemo. Način izračuna povprečja je z izborom te funkcije že natančno določen.
Sintaksa funkcije AVERAGE:
Parametri funkcije AVERAGE morajo biti številske vrednosti, sklici na celice ali imena celic s številskimi podatki. Logične vrednosti in besedila se prezrejo. Če med parametri ni nobenega številskega podatka, se kot rezultat izpiše obvestilo o napaki (deljenje z nič):
Če je kot parameter funkcije navedena prazna celica, se v izračunu povprečja ne upošteva. Celica z vrednostjo nič (0) pa se upošteva enako, kot vsi ostali številčni podatki.
V seznamu podatkov je zanimivo odčitati skrajni vrednosti, to sta:
najvišja vrednost ali maksimum (npr. največje število ur) in
najnižja vrednost ali minimum (npr. najmanjše število ur).
Funkcija MAX poišče najvišjo vrednost med številskimi podatki.
Sintaksa funkcije MAX:
Parametri funkcije morajo biti številske vrednosti, sklici na celice ali imena celic s številskimi podatki. Logične vrednosti in besedila se prezrejo. Če med parametri ne najde številskih podatkov, vrne funkcija MAX vrednost nič (0).
Minimum je najmanjša vrednost med številskimi vrednostmi. V programih za urejanje preglednic jo poiščemo s funkcijo MIN, ki zahteva številske vrednosti, med katerimi naj išče.
Sintaksa funkcije MIN:
Parametri funkcije morajo biti številske vrednosti, sklici na celice ali imena celic s številskimi podatki. Logične vrednosti in besedila se prezrejo. Če med parametri ne najde številskih podatkov, vrne funkcija MIN vrednost nič (0).
Funkcija COUNT prešteje, koliko celic na označenem področju celic vsebuje številske vrednosti, to so številski, datumski ali časovni podatki.
Sintaksa funkcije COUNT:
Kot parametre lahko navedemo različne vrednosti, sklice na celice, imena celic ali področja celic, formule ali funkcije. Funkcija med njimi prešteje samo številske vrednosti. Če med parametri ne najde številskih vrednosti, vrne funkcija COUNT rezultat nič (0).
