Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
S sedanjim deležnikom (Partizip I) izražamo:
tvorno ali aktivno dejanje,
stanje ali
proces,
ki se v stavku dogaja hkrati z drugim, glavnim dejanjem. Poglejmo primera za sedanji in pretekli čas.
Tvorjenje sedanjega deležnika v nemščini je precej enostavno. Ravnamo se po pravilu:
glagol v nedoločniku + končnica -d
Sedanji deležnik torej prepoznamo po končnici -d, ki je dodana nedoločni obliki glagola.
Izpostaviti je treba še dva glagola, ki imata malenkost drugačno končnico od ostalih:
Sedanji deležnik v stavku opisuje samostalnik. Ker samostalniki nastopajo v povedih v različnih sklonih, moramo sklanjati tudi sedanji deležnik. V tem poglavju se bomo osredotočili na sklanjatev sedanjega deležnika.
Sedanji deležnik sklanjamo na enak način kot sklanjamo pridevnik.
Pravila sklanjanja pridevnika smo že podrobno spoznali v gradivu Adjektivdeklination ali pridevniška sklanjatev.
S sedanjim deležnikom opisujemo samostalnike, zato moramo pri sklanjanju sedanjega deležnika upoštevati samostalnikov:
spol,
sklon,
število.
Poglejmo sklanjatev sedanjega deležnika na primeru.
V nadaljevanju si bomo pogledali, kako in kdaj uporabljamo sedanji dekežnik.
Sedanji deležnik se v slovenščini v pogovornem jeziku ne uporablja pogosto. Med pogovorom s prijatelji ali starši ga po vsej verjetnosti ne bi uporabili, saj zveni precej strokovno. Nanj naletimo predvsem v knjižnem jeziku. V nemščini pa je uporaba sedanjega deležnika pogostejša.
Sedanji deležnik uporabljamo, ko želimo povedi:
skrajšati
Pri tem spremenimo vrinjeni stavek v deležnik.
povezati med seboj
Dve enostavčni povedi lahko s pomočjo deležnika združimo enostavčno poved.
S sedanjim deležnikom lahko stavka povežemo ali poved skrajšamo le v primeru, da dejanji v obeh stavkih potekata istočasno. To pomeni, da sedanji deležnik vedno izraža sočasnost dveh dejanj v stavku.
Pri tem se z dejanjema zgodi naslednje:
eno dejanje se podredi drugemu in tvori sedanji deležnik,
drugo dejanje pa je nadrejeno in tvori povedek v stavku.
Poglejmo si kar na primeru, zakaj pri uporabi sedanjiega deležnika pride do podrejenosti tega.
Sam sedanji deležnik nam sporoča, katero dodatno dejanje še opravlja osebek.
Na primerih si poglejmo nekaj dejanj, ki jih lahko razberemo iz sedanjega deležnika:
