Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
S preteklim deležnikom (Partizip II) izražamo:
trpno oziroma pasivno dejanje,
stanje ali
proces,
ki je posledica preteklega (predhodnega) dejanja. Poglejmo primer.
Pretekli deležnik je glagolska oblika, ki jo večinoma uporabljamo za tvorjenje preteklega časa, natančneje sestavljenega preteklika. Ker pretekli deležnik in posledično tudi sestavljeni preteklik podrobneje spoznamo že v gradivu Perfekt - Sestavljeni preteklik, bomo tukaj podali le krajši pregled tvorjenja deležnika na primerih.
Najprej si poglejmo tvorbo preteklega deležnika pri pravilnih glagolih.
Navadni pravilni glagoli imajo v sestavljenem pretekliku:
predpono ge-,
sledi ji glagolska osnova, ki je enaka osnovi nedoločnika,
na koncu dodamo še končnico -(e)t.
Podobno pravilo velja tudi za ločljive glagole, ki so sestavljeni iz glagolske predpone in osnove. Ta predpona se vedno loči od ostalega glagola. V preteklem deležniku za te glagole velja, da se:
predpona ge- vrine med glagolsko predpono in glagolsko osnovo,
glagolska osnova je enaka osnovi nedoločnika,
končnica -(e)t stoji na koncu.
Za neločljive glagole velja nekoliko drugačno pravilo. Glagoli so sicer sestavljeni iz glagolske predpone in osnove, vendar se ta predpona nikoli ne loči od ostalega glagola. V preteklem deležniku za te glagole velja, da:
predpona ge- odpade,
glagolska osnova je enaka osnovi nedoločnika,
končnica -(e)t stoji na koncu.
Izjema pri preteklem deležniku pravilnih glagolov so glagoli, ki se v nedoločniku končajo na -ieren. V preteklem deležniku za te glagole velja, da:
predpona ge- odpade,
glagolska osnova je enaka osnovi nedoločnika,
končnica -t stoji na koncu.
Poglejmo si še tvorbo preteklega deležnika pri nepravilnih glagolih.
Pretekli deležnik nepravilnih glagolov se loči od preteklega deležnika pravilnih glagolov po tem, da se lahko spremeni glagolska osnova, zato se je treba te oblike naučiti, medtem ko za tvorjenje to pomeni:
predpona ge- ostane, če glagol ni neločljiv,
glagolska osnova je enaka osnovi nedoločnika ali spremenjena,
na koncu stoji večinoma končnica -en, včasih tudi končnica -t.
Pravilne glagole postavimo v pretekli deležnik tako, da dodamo predpono ge- in končnico -t;
Tvorjenja preteklega deležnika iz nepravilnih glagolov se moramo naučiti na pamet za vsak nepravilni glagol posebej. Pri tvorbi deležnika namreč pride do spremembe korena glagola, ki je ni mogoče sistematično napovedati.
Deležnik v povedi podaja opis samostalnika. Ker samostalniki nastopajo v različnih sklonih, moramo sklanjati tudi deležnik. V tem poglavju se bomo osredotočili na sklanjatev preteklega deležnika.
Pretekli deležnik sklanjamo na enak način kot sklanjamo pridevnik.
S preteklim deležnikom opisujemo samostalnike, zato moramo pri tvorbi deležnika upoštevati samostalnikov:
spol,
sklon,
število.
Poglejmo si sklanjatev preteklega deležnika na primeru.
V nadaljevanju si bomo pogledali, kako in kdaj uporabljamo pretekli deležnik.
Pretekli deležnik se v slovenščini uporablja pogosto. Še pogosteje pa se uporablja v nemščini. Pretekli deležnik vedno izraža neko dejanje, ki se je že zgodilo. Takšno dejanje pa lahko s preteklim deležnikom izrazimo v:
sedanjiškem ali
pretekliškem stavku.
Poglejmo obe možnosti:
Uporaba v sedanjiškem stavku
V sedanjiškem stavku glavno dejanje opisuje glagol v sedanjiku. Dejanje, ki ga opišemo s preteklim deležnikom, pa se je odvilo pred glavnim dejanjem. Pretekli deležnik tako izraža stanje preteklega dejanja v sedanjiškem stavku.
Dejanje v deležniški strukturi se zgodi pred glavnim dejanjem. Za takšno dejanje pravimo, da je preddobno.
Uporaba v pretekliškem stavku
V pretekliškem stavku glavno dejanje opisuje glagol v pretekliku. Dejanje, ki ga opišemo s preteklim deležnikom, pa se je odvilo še pred glavnim dejanjem in je tako preddobno. Pretekli deležnik izraža stanje predpreteklega dejanja v pretekliškem stavku.
Pretekli deležnik uporabljamo, ko želimo povedi:
skrajšati
Pri tem spremenimo vrinjeni stavek v deležnik.
povezati med seboj
Dve enostavčni povedi lahko s pomočjo deležnika združimo enostavčno poved.
Pri tem se z dejanjema zgodi naslednje:
eno dejanje se podredi drugemu in tvori pretekli deležnik,
drugo dejanje postane nadrejeno in tvori povedek v stavku.
Poglejmo si kar na primeru, zakaj pri uporabi preteklega deležnika pride do njegove podrejenosti.
Pretekli deležnik nam sporoča, katero dejanje se je v preteklosti zgodilo z osebkom. Na primerih si poglejmo nekaj dejanj, ki jih lahko razberemo iz preteklega deležnika:
