Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Sestavljeni preteklik v nemščini izraža katerokoli dejanje v preteklosti. Uporablja se večinoma v govorjenem jeziku (seveda pa ga moramo vaditi tudi pisno, da ga dobro usvojimo).
Poleg sestavljenega preteklika pa nemščina pozna tudi enostavni preteklik. Enostavni preteklik se uporablja večinoma pisno in prav tako izraža katerokoli dejanje v preteklosti. Vsebinsko med obema preteklima časoma ni nobene razlike.
Sestavljeni preteklik je sestavljen iz:
pomožnega glagola in
preteklega deležnika.
Poglejmo si oba dela podrobneje:
Pomožni glagol
Pomožna glagola, ki ju spregamo v sedanjiku, sta dva:
Haben: pomožni glagol haben stoji pretežno pri glagolih stanja in trajanja, pri prehodnih glagolih ter vedno pri modalnih glagolih.
Sein: pomožni glagol sein stoji pretežno pri glagolih premikanja, spremembe stanja ali kraja. Sem sodijo še izjeme: glagoli sein, bleiben, werden, passieren / geschehen in gelingen, ki izražajo stanje, ne pa premikanja.
Položaj pomožnega glagola v stavku:
v povednih stavkih pomožni glagol stoji na 2. mestu v stavku,
v vprašalnih stavkih pa na 1. mestu oz. na 2. mestu takoj za vprašalnico.
Pretekli deležnik
Tvorba preteklega deležnika je vezana na pravilne in nepravilne glagole:
pravilne glagole postavimo v pretekli deležnik po določenem pravilu
nepravilne glagole pa se moramo naučiti.
Pretekli deležnik ostane vedno v enaki obliki ne glede na osebo in stoji vedno na koncu stavka.
Zgornja pravila si poglejmo na konkretnih primerih.
Pravilni glagoli (imenujemo jih tudi šibki glagoli - schwache Verben) imajo v sestavljenem pretekliku:
predpono ge-,
sledi ji glagolska osnova, ki je enaka osnovi nedoločnika,
na koncu pa ji dodamo še končnico -(e)t.
Podobno pravilo kot za gornje glagole velja tudi za ločljive glagole. To so glagoli, sestavljeni iz glagolske predpone in osnove. Ta predpona se vedno loči od ostalega glagola (glej poglavje: vedno ločljive predpone). V preteklem deležniku za te glagole velja, da se:
ge- vrine med glagolsko predpono in glagolsko osnovo (ki ostane enaka glagolski osnovi nedoločnika),
končnica -(e)t pa stoji na koncu.
Izjema pri preteklem deležniku pravilnih glagolov so glagoli, ki se v nedoločniku končajo na -ieren. Zanje veljajo vsa zgornja pravila z eno izjemo: ti glagoli ne dobijo predpone ge-. Enako pravilo kot za glagole na -ieren velja tudi za neločljive glagole (neločljivi glagoli so glagoli s predponami, ki vedno ostanejo skupaj z glagolsko osnovo in se ne ločijo od nje; glej poglavje Immer untrennbare Präfixe - vedno neločljive predpone).
Razlika med pravilnimi in nepravilnimi glagoli sestavljenega preteklika je samo v preteklem deležniku:
pri pravilnih glagolih obstaja vedno enako pravilo,
oblike preteklega deležnika nepravilnih glagolov pa se moramo naučiti Seznam pogostih nepravilnih glagolov v nemščini.
Poznamo dve skupini nepravilnih glagolov:
krepki glagoli (starke Verben) in
mešani glagoli (gemischte Verben).
Pomožna glagola haben in sein uporabimo na enak način, kot je to veljalo za pravilne glagole: spregamo ju v sedanjiku in postavimo na 2. oz. 1. mesto v stavku.
Krepki glagoli imajo v preteklem deležniku večinoma:
predpono ge-
spremenjeno ali enako glagolsko osnovo kot v nedoločniku
in končnico -en.
Pri krepkih glagolih bodimo pozorni na naslednje:
Ločljivi glagoli: enako kot pri pravilnih ločljivih glagolih se pri nepravilnih ločljivih glagolih predpona ge- se vrine med glagolsko predpono in osnovo.
Neločljivi glagoli: enako kot pri pravilnih neločljivih glagolih tudi pri nepravilnih neločljivih glagolih predpona ge- odpade.
Pomožna glagola "haben" ali "sein": pazimo na pravilno rabo in položaj pomožnega glagola v stavku!
Pretekli deležnik: enako kot pri pravilnih glagolih stoji vedno na koncu stavka nespremenjen.
Izjemi: sein (biti) in bleiben (ostati): ta dva glagola sicer izražata stanje, a kot izjemi tvorita sestavljeni preteklik s pomožnikom sein.
Mešani glagoli imajo v preteklem deležniku:
predpono ge- in
končnico -t,
kar sicer velja za pravilne glagole, a ti glagoli sodijo med nepravilne zato, ker se jim v preteklem deležniku vedno spremeni glagolska osnova.
Pravila za ločljive in neločljive glagole so enaka kot pri pravilnih in krepkih glagolih. Pazimo na pravilno rabo in položaj pomožnega glagola v stavku! Pretekli deležnik pa kot že vemo, stoji vedno na koncu stavka.
Modalni glagol lahko v stavku stoji sam v vlogi polnopomenskega glagola, lahko pa stoji kot pomožnik skupaj s še enim glagolom.
Vsakič, ko v sestavljenem pretekliku nastopi modalni glagol, vedno dobi pomožnik haben, tudi če stoji skupaj s glagoli premikanja ali spremembe.
Modalni glagol sodi med nepravilne (mešane) glagole, zato v preteklem deležniku:
vedno dobi predpono ge-,
glagolska osnova je vedno brez preglasa ter končnico -t.
Če je modalni glagol v stavku kot pomožni glagol, mora imeti ob sebi še en glagol. V sestavljenem pretekliku:
sta oba glagola v nedoločniku,
pomožnik pa je vedno haben, tudi če je poleg modalnega glagol, ki izraža premikanje ali spremembo.
Pri nekaterih glagolih se zgodi, da v enem kontekstu dobijo pomožnik haben, v drugem pa sein. Najpogosteje velja to za glagole premikanja in glagole, ki izražajo spremembo. Če so:
prehodni (se vežejo neposredno s 4. sklonom na vprašalnico koga ali kaj?) in
če izražajo trajanje,
vedno dobijo pomožnik haben, v ostalih primerih pa pomožnik sein.
Nekateri glagoli so lahko pravilni in nepravilni in s tem se jim seveda spremeni pomen.
