Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Osebni zaimki stojijo v povedih namesto samostalnika (namesto osebe ali neosebe). Z njimi nadomestimo osebe ali neosebe, ki so bile v besedilu že prej omenjene. Zaimke lahko postavimo v 1., 3. in 4. sklon. V 2. sklonu pa se svojilni zaimki ne uporabljajo.
Poglejmo vse osebne zaimke v vseh sklonih, urejene za ednino in množino.
Singular (ednina)
Plural (množina)
V prvem sklonu osebni zaimek za 3. osebo ednine ali množine (ona, on, ono, oni) vedno ustreza členu samostalnika, na katerega se nanaša:
vsem samostalnikom ženskega spola ednine, ki imajo torej člen die, ustreza osebni zaimek sie (ona);
vsem samostalnikom moškega spola ednine, ki imajo torej člen der, ustreza osebni zaimek er (on);
vsem samostalnikom srednjega spola ednine, ki imajo torej člen das, ustreza osebni zaimek es (ono);
vsem samostalnikom množine, ki imajo torej člen die, ustreza osebni zaimek sie (oni).
Nemščina ne pozna dvojine, kot slovenščina. Nekatere množinske zaimke lahko zato v slovenščino prevedemo na dva načina, odvisno od konteksta:
zaimek wir v nemščini izraža samo množino in pomeni mi (ali mé), slovenščino pa ga lahko prevedemo na dva načina: izraža lahko dvojino (midva, midve) ali množino (mi, mé).
zaimek ihr v nemščini izraža samo množino in pomeni vi (ali vé), v slovenščino pa ga lahko prevedemo na dva načina: izraža lahko dvojino (vidva, vidve) ali množino (vi, vé).
zaimek sie v nemščini izraža samo množino in pomeni samo oni (ali one), v slovenščino pa ga lahko prevedemo na dva načina: izraža lahko dvojino (onadva, onidve) in množino (oni, one).
Pri zamenjavi samostalnika z osebnim zaimkom moramo izbrati tak osebni zaimek, ki ustreza:
številu,
osebi,
spolu,
in sklonu
samostalnika, ki ga zamenjuje.
Spol zaimka, ki ga razberemo iz člena samostalnika, iščemo samo pri 3. osebi ednine.
Spol in število samostalnika moramo poznati ali razbrati iz končnice njegovega člena. Pri določanju sklona (1., 3. ali 4. sklon) osebnega zaimka pa si pomagamo z vprašalnicami ali predlogi.
Za osebne zaimke veljajo enake vprašalnice in predlogi, kot za sklanjatev samostalnika, saj zaimek nadomešča samostalnik. Z vprašalnico si pomagamo, če osebni zaimek ne stoji skupaj s predlogom. Ko pa je ob osebnem zaimku predlog, potem ta določa sklon zaimka.
Pri določanju sklona zaimka si pomagamo z vprašalnicami, ko v stavku ni značilnih predlogov. Poglejmo, katere sklone določajo vprašalnice.
Vprašalnica za 1. sklon
Če se po zaimku vprašamo kdo ali kaj?, potem osebni zaimek postavimo v 1. sklon. Ustrezni zaimek lahko najdemo v zgornji tabeli.
Poglejmo še nekaj primerov.
Vprašalnica za 3. sklon
Vprašalnica za osebni zaimek v 3. sklonu je komu ali čemu?
Poglejmo še nekaj primerov.
Vprašalnica za 4. sklon
Vprašalnica za 4. sklon je koga ali kaj?
Poglejmo še nekaj primerov.
Osebni zaimki lahko stojijo skupaj z značilnimi predlogi, ki se vežejo s 3. in 4. sklonom. Pri predlogih pa osebnih zaimkov ni mogoče vedno ustrezno prevesti v slovenščino glede na zgornjo tabelo. Pomembno je le, da vemo, s katerim sklonom se določen predlog veže in zaimek postavimo v zahtevani sklon. Pomagamo si s tabelo zgoraj.
Predlogi, ki se vežejo s 3. sklonom, so:
aus,
bei,
mit,
nach,
von,
zu,
seit,
gegenüber.
Predlogi, ki se vežejo s 4. sklonom, so:
bis,
durch,
für,
gegen,
ohne,
um,
entlang.
V stavku lahko poleg glagola stojijo:
sami samostalniki,
osebni zaimki in samostalniki,
sami osebni zaimki.
Pri strukturi stavka moramo upoštevati pravila vrstnega reda osebnih zaimkov in samostalnikov. Poglejmo jih.
Ko imamo v stavku osebne zaimke in samostalnike v 3. ali v 4. sklonu, potem osebni zaimki vedno stojijo pred samostalniki.
Stavek tvorimo po pravilu:
osebni zaimek + samostalnik
Poglejmo še nekaj podobnih primerov.
Ko imamo v stavku dva osebna zaimka:
enega v 3. in
drugega v 4. sklonu,
potem stoji zaimek v 4. sklonu vedno pred osebnim zaimkom v 3. sklonu.
Stavek tvorimo:
osebni zaimek v 4. sklonu + osebni zaimek v 3. sklonu
Poglejmo še nekaj primerov.
