Je najmanjša samostojna enota sporočila, ki nekaj pove oz. sporoči. Lastnosti:
končuje se s končnim ločilom pika, vprašaj ali klicaj.
Povedi so sestavljene iz stavkov, le ti pa iz stavčnih členov.
Povedi so lahko:
enostavčne,
večstavčne,
razdružene.
Je sestavljena iz enega stavka, le ta pa iz posameznih delov, ki jih imenujemo stavčni členi.
Je sestavljena iz dveh ali več stavkov.
V večstavčni povedi govorimo o priredni, podredni in soredni zvezi stavkov, zato so večstavčne povedi treh vrst:
Z uporabo razdružene povedi povečamo pozornost naslovnika, saj je poved presekana in to človeka napelje v razmišljanje.
Razdružene povedi so:
enostavčne:
večstavčne:
Poved lahko ugotovlja ali pa vprašuje po predmetnosti, jo podaja s stališča želje ali ukaza.
Pripovedne povedi ugotavljajo dejanja in stanja kot obstoječa, neobstoječa ali umišljena. Pripovedne povedi lahko imajo tudi velelnik ali vprašalni odvisnik.
Označimo jo z ločilom pika.
Vprašalne povedi se lahko začenjajo z vprašalnico KDAJ/KJE/ČEMU/ALI ... Te povedi terjajo daljši ali krajši odgovor v smislu da/ne.
Označimo jo z ločilom vprašaj.
Velelne povedi pozivajo, zahtevajo, ukazujejo osebi, da dejanje uresniči.
Označimo jo:
z ločilom klicaj, če ukazujemo ostro, čustveno prizadeto,
z ločilom pika, če je zahteva mirno izrečena.
Želelne povedi izražajo željo, da bi se kaj zgodilo.
Označimo jo:
z ločilom pika, če je poved izražena mirno,
z ločilom klicaj, če je poved izrečena s čustveno prizadetostjo.
Želelnost izrazimo:
s členkom naj + glagolom v povednem naklonu npr. naj bo,
s členkom ko, da + pogojnikomnpr. ko bi mogla,
s samim pogojnikom npr. Želela bi počitnice.
Vzklične povedi so slogovna čustvena različica pripovednih, vprašalnih, velelnih in želelnih povedi.
Označimo jih:
z ločilom klicaj,
z ločilo vprašaj in klicaj.