Predlogi so nepregibne besede (se ne sklanjajo, spregajo ali stopnjujejo), ki same po sebi nimajo pravega pomena.
Pravi pomen predlog dobi šele ob samostalniški besedi ali besedni zvezi. V tem primeru predlog izraža:
prostorsko,
časovno,
vzročno
ali kakšno drugo razmerje do samostalnika.
Predlog po navadi stoji pred samostalniško besedo ali besedno zvezo. Določa tudi sklon samostalniške besede.
Predlogi od govorca zahtevajo uporabo le točno določenega sklona. Zato najprej poglejmo, katere sklone pozna nemški jezik. Nemški jezik pozna naslednje 4 sklone:
imenovalnik,
rodilnik,
dajalnik,
tožilnik.
Predloge in sklone, na katere se predlogi vežejo, se moramo naučiti na pamet. V grobem ločimo dve skupini predlogov:
Predlogi, ki zahtevajo samo en sklon
Ti predlogi zahtevajo samo enega od naslednjih sklonov:
samo rodilnik,
samo dajalnik,
samo tožilnik.
Predlogi, ki se lahko vežejo z dvema sklonoma
Ti predlogi pa se vežejo ali z enim ali z drugim sklonom in sicer:
dajalnikom ali pa
tožilnikom.
V spodnji tabeli je predstavljenih nekaj pogostih predlogov in ustreznih sklonov, s katerimi se ti predlogi vežejo:
Poglejmo podrobneje obe skupini predlogov.
Najprej si poglejmo predloge, ki zahtevajo uporabo le enega ustreznega sklona.
Predlogi, ki se v stavku vežejo samo z 2. sklonom, so:
abseits (oddaljeno)
anlässlich (ob priliki)
anstatt (namesto)
außerhalb (izven)
bezüglich (v zvezi z/s)
binnen (v)
dank (po zaslugi)
diesseits (na tej strani)
entlang (vzdolž)
hinsichtlich (glede na, v zvezi z/s)
inmitten (sredi)
innerhalb (v, znotraj)
jenseits (na drugi strani)
kraft (po)
laut (glede na, v zvezi z/s)
mittels (s pomočjo)
oberhalb (nad)
seitens (s strani)
statt (namesto)
trotz (kljub)
um - willen (zavoljo)
unbeschadet (kljub)
ungeachtet (ne glede na)
unweit (nedaleč od)
vermöge (s pomočjo)
während (med)
wegen (zaradi)
zwecks (zaradi)
Med predlogi, ki zahtevajo 2. sklon, obstaja nekaj izjem. To so predlogi binnen (v), dank (po zaslugi), entlang (vzdolž) in laut (glede na, v zvezi z/s), ki se izjemoma lahko vežejo tudi s 3. ali 4. sklonom. Primeri spodaj natančneje ponazorijo izjeme.
Predlogi, ki se v stavku vežejo samo s 3. sklonom, so:
ab (od)
aus (iz)
bei (pri)
binnen (v)
dank (po zaslugi)
entgegen (navkljub)
entsprechend (v skladu s/z)
gegenüber (nasproti)
gemäß (v skladu s/z)
laut (glede na, v zvezi z/s)
mit (s/z)
nach (po)
nächst (tik ob)
nebst (zraven)
samt (skupaj s/z)
seit (od takrat)
von (od)
zu (h/k)
zufolge (zavoljo)
zuwider (navkljub)
Med predlogi, ki zahtevajo zmeraj 3. sklon, obstajajo tri izjeme. To so predlogi binnen (v), dank (po zaslugi) in laut (glede na, v zvezi z/s), ki se izjemoma lahko vežejo tudi z 2. sklonom. Primere smo že predstavili v predhodnem poglavju.
Predlog gegenüber lahko stoji pred ali za samostalniško besedo oziroma besedno zvezo. V vsakem primeru pa se veže s 3. sklonom (dajalnikom).
Predlogi, ki se v stavku vežejo samo s 4. sklonom, so:
bis (do)
durch (skozi, zaradi)
für (za)
gegen (proti/ob)
je (na)
per (s/z - redko v uporabi)
pro (po/na)
ohne (brez)
sonder (brez - pomen zastarel)
um (okoli/okrog)
wider (zoper)
Predlog bis (do) stoji sam - brez predloga zu - le pred:
vprašalnicami,
števniki,
prislovi,
osebnimi imeni,
zemljepisnimi lastnimi imeni.
Kot tak se veže s 4. sklonom.
Sicer pa je v uporabi skupaj s predlogom zu, zaradi česar se samostalniška beseda ali besedna zveza postavi v 3. sklon.
Predlog um se velikokrat uporablja skupaj s predlogom herum, kar pa ne vpliva na spremembo sklona ali pomen.
Poleg predlogov, ki se vežejo:
izključno z 2., 3. ali 4. sklonom in smo jih spoznali v predhodnih poglavjih,
poznamo še predloge, ki se glede na kontekst vežejo z dvema sklonoma.
To so predlogi, ki imajo:
krajevni oziroma prostorski,
nekateri pa tudi časovni pomen
in v stavku izražajo prostorsko ali časovno razmerje med dvema predmetoma.
Ker glede na različno uporabo istega predloga menjamo oziroma preklapljamo med sklonoma, se takšni predlogi v nemščini imenujejo "Wechselpräpositionen". Ta naziv vsebuje besedo "wechseln" (menjavati).
Predlogi, ki se v stavku vežejo s 3. ali 4. sklonom, so:
an (na),
auf (na),
entlang (vzdolž),
hinter (za),
in (v),
neben (zraven),
über (nad),
unter (pod),
vor (pred),
zwischen (med).
Za isti predlog postavimo samostalnik v:
3. sklon, ko s predlogom odgovarjamo na vprašanje Kje? (opisujemo stanje),
4. sklon, ko s predlogom odgovarjamo na vprašanje Kam? (opisujemo smer gibanja).
Predloga an in auf prevajamo v slovenščino zmeraj kot na. Toda predloga an in auf se ne uporabljata kot sopomenki, zato ju ni mogoče poljubno zamenjavati.
Poglejmo, kdaj uporabimo prvega in kdaj drugega:
Predlog an se uporablja, kadar nekaj pritrjujemo ali postavljamo na navpično površino.
Predlog auf se uporablja, kadar nekaj postavljamo ali se usedemo na vodoravno površino.
Predlog entlang (vzdolž), se lahko veže z 2., 3. ali 4. sklonom, kar je odvisno od njegove lege glede na samostalniško besedo oziroma besedno zvezo.
Poglejmo predlog entlang, ko stoji:
pred samostalnikom
V tem primeru se veže na 2. sklon.
za samostalnikom
V tem primeru se redko uporablja z 3. sklonom.
Pogosteje se uporablja s 4. sklonom.
Predlogi:
an (na),
in (v),
unter (pod),
über (nad),
vor (pred),
zwischen (med)
imajo lahko tudi časovni pomen. V teh primerih odgovarjamo na vprašanje Kdaj?, samostalnik pa zmeraj postavimo v 3. sklon.