Nepravilni glagoli fb
 

Präsens - Sedanjik




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Nemški sedanjik je čas, ki ustreza slovenskemu sedanjiku. Z njim opisujemo:


  • sedanje dogodke ali stanja v širši sedanjosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • splošne resnice


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • prihodnje dejanje


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Glagol v nemškem stavku stoji vedno:


  • v povednem stavku na drugem mestu (štejemo stavčne člene in ne besed)


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • v vprašalnem stavku pa na prvem ali drugem mestu


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Konjugation der regelmäßigen Verben - spreganje pravilnih glagolov



Pravilne glagole spregamo tako, da glagolski osnovi dodajamo končnice, tipične za posamezne osebe. Glagolska osnova ostaja vedno enaka, kot je v nedoločniku, spreminjajo se samo končnice. Poglejmo si tipične končnice za pravilne glagole v sedanjiku:



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Na enak način kot zgoraj spregamo glagole kot: schreiben, hören, machen, wohnen, kommen, liegen, gehen, kaufen, fragen, sagen, trinken, singen, ...


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Zaradi lažje izgovorjave se včasih zgodi, da moramo obstoječim končnicam pri osebah: du, er, sie, es, ihr dodati še črko "e". To velja za glagole, kjer se osnova konča na:

  • -t ali -d ter

  • včasih na -n ali -m

Pri glagolih, kjer se osnova konča na -n ali -m, ne dodajamo vedno črke "e" (npr. lernen => du lernst; kommen => er kommt). Za vodilo naj nam vedno bo izgovorjava: če je ta tekoča, pri spreganju ni posebnosti.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Glagoli, kjer se osnova konča na -s, ss, ß, z, pri osebi "du" dobijo samo končnico -t.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Glagoli, ki se v nedoločniku končajo na -eln, pri osebi "ich" dobijo vedno končnico -le ("e" iz glagolske osnove zaradi bolj tekoče izgovorjave odpade).

Prav tako pri osebah "wir, sie - mn. in Sie" dodamo samo končnico -n in ne -en, kot sicer velja za večino glagolov).



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Enako kot zgoraj velja za glagole: sammeln, wechseln, schmuggeln ...


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Konjugation der unregelmäßigen Verben - spreganje nepravilnih glagolov



Nekateri glagoli dobijo pri osebah "du" ter "er, sie, es" preglas v glagolski osnovi, končnice pa ostanejo enake kot pri pravilnih glagolih. Kateri so ti glagoli, lahko

vidimo v razpredelnici nepravilnih glagolov oz. v slovarju.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Enako kot v zgornjem primeru velja tudi za glagole kot npr.: fallen, stoßen, schlagen, schlafen, wachsen ...


Nekateri glagoli dobijo pri osebah "du" ter "er, sie, es" prevoj v glagolski osnovi ("e" v nedoločniku se spremeni v "i" ali "ie"), končnice ostanejo enake kot

pri pravilnih glagolih. Kateri so ti glagoli, lahko vidimo v razpredelnici nepravilnih glagolov.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Enako kot v zgornjem primeru velja tudi za glagole kot npr.: treffen, empfehlen, brechen ...


Glagola sein in haben se spregata z določenimi posebnostmi, zato ju štejemo med nepravilne.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalverben - modalni glagoli



Nemščina pozna 6 modalnih glagolov:

  • müssen,

  • dürfen,

  • mögen,

  • können,

  • sollen,

  • wollen.


Pri spreganju zanje veljajo drugačna pravila kot za ostale glagole. Pravila so:

  • Prva in tretja oseba sta v ednini in množini enaki.

  • Glagolska osnova se v ednini večinoma spremeni v primerjavi z nedoločnikom in nikoli nima preglasa.

  • Pri množini pa glagolska osnova izhaja iz nedoločnika in ima preglas, če ga ima tudi nedoločnik.


Modalne glagole spregamo tako:



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Modalni glagoli lahko nastopajo v vlogi pomožnega ali polnopomenskega glagola.


  • Modalverben als Hilfsverben - modalni glagoli kot pomožni glagoli


    Modalni glagoli v vlogi pomožnih glagolov stojijo na 1. ali 2. mestu v stavku in ob sebi zahtevajo še en glagol v nedoločniku čisto na koncu stavka. Če je ta glagol ne/ločljiv, na koncu stavka vedno stoji skupaj s predpono.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Modalverben als Vollverben - modalni glagoli kot polnopomenski glagoli


    Če je iz konteksta razvidno, kateri glagol je mišljen na koncu stavka v nedoločniku, ga ponavadi izpustimo in modalni glagol dobi vlogo polnopomenskega glagola (spodaj je naveden v oklepaju, saj lahko tudi ostane).


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Po enakem principu kot modalni glagoli se sprega glagol "wissen", ki pa sicer ne sodi med modalne glagole, temveč je običajni polnopomenski glagol.

Je edina izjema.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Un/trennbare Verben - ne/ločljivi glagoli



Nekateri glagoli imajo poleg glagolske osnove tudi predpono. Ta je lahko ločljiva ali ne. Ločljiva predpona vedno stoji na koncu stavka, medtem ko glagolska osnova skupaj z glagolsko končnico stoji na prvem ali na drugem mestu v stavku. Če je predpona neločljiva, ta ostane skupaj z glagolsko osnovo na prvem ali na drugem mestu v stavku.


Immer untrennbare Präfixe - vedno neločljive predpone



Vedno neločljive predpone so: be-, ent-, emp-, er-, ge-, miss-, ver-, zer-. Te predpone stojijo vedno skupaj z glagolsko osnovo na 1. oz. 2. mestu v stavku.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Immer trennbare Präfixe - vedno ločljive predpone



Vedno ločljive predpone so: ab-, an-, auf-, aus-, ein-, heim-, her-, heraus-, herein-, herauf-, los-, mit-, nach-, vor-, weg-, zu-, zurück-. Te predpone stojijo

vedno na koncu stavka.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Med ločljive glagole sodijo tudi glagoli, sestavljeni iz dveh glagolov. Pri teh spregamo samo drugega, prvi pa v vlogi predpone ostane v nedoločniku na koncu stavka. Na drugem mestu teh glagolskih zvez lahko stojijo sledeči glagoli: gehen, fahren, bleiben, lassen, lernen.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Problematische Präfixe - težavne predpone



Nekatere predpone pa so lahko ločljive ali pa ne, odvisno od konkretnega glagola:

  • Če je predpona ločljiva, je tudi poudarjena in je v slovarju označena z:

    • opuščajem (apostrofom) pred predpono ali

    • navpično črto, ki loči predpono od osnove ali

    • z naglasom nad predpono

  • Če pa je predpona neločljiva, je naglašena osnova oz. stoji opuščaj med predpono in osnovo.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Jelka Oder