Preglednica fb
 

Preglednica




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Podatke zbiramo z različnimi nameni; da jih shranimo, analiziramo, obdelujemo, posredujemo uporabnikom, sklepamo, predvidevamo, razumemo pojav in drugo. Ko jih zberemo in uredimo, jih zapišemo, največkrat v tabelo.


V tabelah so zapisani podatki, ki smo jih zbrali z opazovanjem nekega pojava, izvajanjem meritev, zapisovanjem rezultatov in podobno. Ker so logično urejeni in pregledno zapisani, jim rečemo preglednice.


Preglednica je dvorazsežna tabela, v katero so vpisani podatki razvrščeni v stolpce in vrstice. Podatke prikazuje po določenem sistemu pregledno, s poljubno natančnostjo in ustrezno razčlenitvijo. Imenujemo jo lahko tudi tabela ali razpredelnica.


Vir: www.stat.si



Opišimo preglednico na sliki:


  • Naslov preglednice pove, katere podatke prikazuje preglednica. Naslov naj bo kratek in jedrnat, vendar ne pomanjkljiv. Naslov preglednice je levo ali izjemoma sredinsko poravnan.


  • V glavi preglednice označimo pomen podatkov v stolpcih. V njej navajamo oznake za merske enote (kg), dogovorjene oznake (BDP), mesece (rimske številke) in drugo.


  • Čelo preglednice označuje pomen podatkov v vrsticah. Iz čela mora biti enolično določeno, za koga/kaj veljajo zbrani podatki.


  • Telo preglednice je podatkovni del, v katerega zapisujemo zbrane podatke in izvajamo izračune. Podatki so zapisani v stolpce. V enem stolpcu so samo istovrstne informacije.


  • Kot vir podatkov navedemo avtorja, ime, obliko oziroma nahajališče podatkov. Ločimo:

    • Primarne vire, ki jih sami zberemo z anketami, intervjuji, opazovanjem, raziskovanjem, merjenjem (na primer merimo dnevno temperaturo zraka).

    • Sekundarne vire; to so razne analize, sinteze, razlage podatkov iz primarnih virov. Zanje velja, da so bili zbrani že prej in jih mi samo uporabimo (na primer podatkovne baze na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije).


Podatke uvrščamo v podatkovne skupine:

  • besedilne (znakovne) podatke, npr. vrste stroškov, imena podjetij, nazive artiklov,

  • številske podatke, npr. prodajne cene, izmerjene količine, temperature zraka,

  • datumske ali časovne podatke, npr. dneve v tednu, mesece, leta.


Besedila so v preglednicah privzeto levo poravnana, razen v glavi preglednice, v kateri besedila sredinsko poravnamo. Podatke pišemo, če seveda pravopisne zahteve niso drugačne, z malimi črkami.


Besedilo v glavi in čelu pišemo brez končnih ločil, z večjimi ali krepkejšimi črkami kot podatke, na katere se navezujejo.


Številski podatki so desno poravnani (števila, datumi, valute, časovni podatki). Za zapis decimalnih števil se v slovenskem jeziku uporablja decimalna vejica (3,25), v angleškem besedilu pa decimalna pika (3.25). Decimalna števila, ki imajo različno število decimalnih mest, vedno poravnamo po decimalni vejici. Če so števila večmestna, jih zaradi preglednosti raje zaokrožimo na tisoče, milijone ali milijarde.


Oblikovanje preglednice naj bo minimalistično. Oblikovni slogi (oblike pisave, obrobe, senčenja) so namenjeni izključno lažji berljivosti oziroma večji sporočilnosti preglednice.


Iz preglednic, ki ustrezajo zgoraj zapisanim pravilom, lahko hitro in brez posebnega napora razberemo želene informacije. Sporočilna vrednost tako urejenih podatkov je velika.




glavni avtor in urednik gradiva: Ingrid Kragelj