Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Prizma je oglato geometrijsko telo, ki je omejeno z dvema skladnima in vzporednima n-kotnikoma () in n paralelogrami.


Osnovno ploskev prizme predstavljata skladna in vzporedna n-kotnika.


Stranske ploskve prizme pa tvorijo paralelogrami.


Osnovni robovi so robovi, ki omejujejo osnovno ploskev.


Vsi ostali robovi se imenujemo stranski robovi in so vzporedni ter enako dolgi.


Višina prizme je razdalja med osnovnima ploskvama.



Prizma



Vrste prizem



Prizmo poimenujemo po n-kotniku v osnovni ploskvi, zato je lahko prizma tristrana, štiristrana, petstrana ...



Poznamo pokončne, poševne, pravilne in enakorobe prizme.


Pokončne in poševne prizme



Prizme ločimo na pokončne in poševne prizme.


Pokončne prizme so prizme, ki imajo stranski rob pravokoten na osnovno ploskev. Dolžina stranskega robu pa je enaka višini prizme.



Pokončna prizma



Pri poševnih prizmah stranski robovi niso pravokotni na osnovno ploskev ter so daljši od višine prizme.



Poševna prizma



Pravilne prizme



Pravilna prizma je pokončna prizma, ki ima za osnovno ploskev pravilni n-kotnik (enakostranični trikotnik, kvadrat, ...)




Enakorobe prizme



Enakoroba prizma je prizma, ki ima vse robove enako dolge.




Površina prizme



Površina prizme je vsota ploščin vseh njenih mejnih ploskev. Označimo jo s črko P.




- ploščina osnovne ploskve

- ploščina plašča, ki je enaka vsoti ploščin vseh stranskih ploskev



Prostornina prizme



Prostornina prizme je velikost prostora, ki ga prizma zavzema. Označimo jo s črko V.




- ploščina osnovne ploskve

- višina prizme




glavni avtor in urednik gradiva: Nuša Cvelbar