Redoks spremembe :: OpenProf.com

Redoks spremembe

PDF

vaje

forum

inštrukcije avtorja

1. Oksidacijsko število

2. Zapisovanje oksidacijskih števil

3. Oksidacija

4. Redukcija

5. Forum

Pri reakcijah redukcije in oksidacije poteka prehod elektronov z ene snovi na drugo. To vrsto reakcije imenujemo redoks reakcije ali redoks spremembe, ker se oksidacijsko število elementa v reakciji spremeni. Pri teh reakcijah potekata istočasno reakciji oksidacije in redukcije. Pri reakciji je ena od snovi reducent, druga pa oksidant.

Ko v kemiji obravnavamo redoks reakcije, pravzaprav urejamo ravnotežne / redoks enačbe. Če želimo urejati redoks enačbe, moramo znati določati oksidacijska števila.

Oksidacijsko število

Oksidacijska števila določamo s pomočjo pravil. Pri tem je pomembno vedeti, da ko določamo oksidacijsko število, v resnici določamo oziroma računamo naboj atoma.

Pravila za določanje oksidacijskih števil so:

Pravilo	Dodatno pojasnilo	Primer
Prosti elementi imajo oksidacijsko število 0.	Prosti elementi so elementi, ki v naravi obstajajo v čistem nevezanem stanju.	molekula kisika , molekula dušika , ki ju najdemo v zraku, molekula vodika , ki jo najdemo v vodi, baker , nikelj , cink , ki se nahaja v rudah, molekula žvepla , ki jo lahko najdemo v bližini vulkanskih žarišč, ognjenikov.
V spojinah imajo kovine pozitivna oksidacijska števila.	Elementi prvih treh skupin periodnega sistema imajo oksidacijsko število, ki je enako številki skupine v kateri se elementi nahajajo.	(I) skupina periodnega sistema () ima oksidacijsko število +1. Primeri spojin so: (II) skupina periodnega sistema () ima oksidacijsko število +2. Primeri spojin so: (III) skupina periodnega sistema () ima oksidacijsko število +3. Primeri spojin so:
Fluor (F) ima v spojinah oksidacijsko število -1.	/	Vodikov fluorid;
Halogeni elementi ozrioma elementi (VII) skupine (Cl, Br, I) v obliki kloridov, bromidov in jodidov imajo oksidacijsko število -1.	V kompleksnih ioni (...) pa spreminjajo oksidacijsko število.	Primeri, kjer halogeni elementi imajo oksidacijsko število -1:
Vodik (H) ima v spojinah oksidacijsko število +1.	Izjema v kovinskih hidridih, ko je (H) -1.	Primeri, kjer vodik ima naboj +1: Izjema! V spojinah kot litijev hidrid ima vodik naboj -1;
Kisik (O) ima v spojinah oksidacijsko število -2.	Izjema je vodikov peroksid, ko je (O) -1.	Kisik največkrat najdemo z nabojem -2: Izjema! Vodikov peroksid, ki se uporablja kot belilno, dezinfejcijsko sredstvo;
Žveplo (S) v obliki sulfida ima v spojinah oksidacijsko število -2.	Izjema so kompleksni ioni	Primer žvepla z nabojem -2:
Vsota oksidacijskih števil vseh atomov v molekuli je 0.	Ko določimo oksidacijsko število enega elementa potem drugi element uravnotežimo z nasprotnim nabojem.	Za primer vzemimo ogljikov dioksid, ki ga najdemo v nekaterih brezalkoholnih pijačah in sredstvih za gašenje; Kisik (O) ima oksidacijsko število -2, ker sta v spojini dve molekuli kisika je tako oksidacijsko število kisika v spojini -4. Oksidacijsko število ogljika (C) pa je tako +4 , saj moramo atom ogljika uravnotežiti z nasprotnim nabojem v (tem primeru s +4). Zapišemo:
Vsota vseh oksidacijskih števil v ionu mora biti enaka naboju iona.	Oksidacijska števila določimo oziroma izračunamo tako, da je vsota oksidacijskih števil v ionu enaka naboju iona.	Karbonatni ion; Za karbonatni ion velja, da ima oksidacijsko število -2. Če razčlenimo naboje posameznih atomov znotraj karbonatnega iona, lahko določimo njegovo oksidacijsko število. Kisik (O) ima oksidacijsko število -2, ker so v spojini tri molekule kisika je tako oksidacijsko število kisika v spojini -6. Ker je oksidacijsko število kisika (O) -6, moramo sedaj ogljiku (C) določiti tako oksidacijsko število, ki bo dalo vsoto iona -2, Tako izračunamo, da je oksidacijsko število ogljika (C) +4 , saj velja pravilo, da mora biti vsota oksidacijskih števil v ionu enaka naboju iona ( v tem primeru) je to -2. Zapišemo:

Zapisovanje oksidacijskih števil

Oksidacijska števila za dano spojino začnemo vedno pisati na desni strani. Desna stran pomeni, da najprej določimo oksidacijsko število elementa, ki se nahaja desno (v dani spojini), nato pa ga na levi strani z določenim oksidacijskim številom oziroma z nasprotnim nabojem uravnotežimo.

Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.

Prijavi se za brezplačen dostop do primera »

Oksidacija

Oksidacija je oddajanje elektronov. Snov, ki elektrone oddaja (in se pri tem oksidira) je reducent, zato se oksidacijsko število elementa zveča. Ker so reducenti snovi, ki drugim snovem oddajajo elektrone, lahko reducente imenujemo tudi donorji elektronov.

Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.

Prijavi se za brezplačen dostop do primera »

Redukcija

Redukcija je sprejemanje elektronov. Snov, ki elektrone sprejema (in se pri tem reducira) je oksidant, zato se oksidacijsko število elementa zmanjša. Ker so oksidanti snovi, ki sprejemajo elektrone jih zato lahko imenujemo tudi akceptorji elektronov.

Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.

Prijavi se za brezplačen dostop do primera »

Zagotovljeno do višjih ocen v šoli!

Preverjena metoda, ki vodi do višjega učnega uspeha. Uporablja jo že na stotine tvojih vrstnikov! Za samo 8.25 EUR / mesec.

Da, želim si višjih ocen v šoli »

odstrani oglas

urednik gradiva: Ana ČEVDEK