Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Povratni zaimek v nemščini je zaimek sich (sebi/si in oziroma sebe/se). Ta zaimek nikoli ne stoji samostojno v stavku. Vedno stoji skupaj z glagolom, ki ga imenujemo povratni glagol.
Tako kot v slovenščini tudi v nemščini ni posebnega pravila, ki nam bi povedalo, kateri glagoli so povratni oziroma kdaj in kako ob glagolu uporabimo tudi povratni zaimek. Teh glagolov se moramo naučiti skupaj s povratnim zaimkom kot enoto.
Povratni zaimek in povratni glagol torej tvorita enoto. To enoto uporabimo, ko sta v stavku osebek in predmet ista stvar ali pa oseba. Pri tem povratni zaimek nadomesti predmet, da se izognemo nepotrebnemu ponavljanju.
Povratni zaimki obstajajo le v 3. in 4. sklonu:
v 3. sklonu se v slovenščino prevajajo s povratnim zaimkom si,
v 4. sklonu se v slovenščino prevajajo s povratnim zaimkom se.
Poglejmo si vse osebne zaimke v obeh sklonih:
Kot vidimo v tabeli, se sklanjajo povratni zaimki enako kot osebni zaimki. Izjema je le 3. oseba (er, sie, es), pri kateri se zmeraj zaimek sich.
Če sledi glagolu s povratnim zaimkom predmet v 4. sklonu, potem mora biti povratni zaimek v 3. sklonu.
Obstajajo glagoli, ki jih lahko uporabljamo samo skupaj s povratnim zaimkom. V teh primerih povratnega zaimka ne moremo izpustiti. Takšne glagole imenujemo pravi povratni glagoli. Naštejmo jih nekaj:
sich beeilen (pohiteti, podvizati se),
sich bedanken (zahvaliti se),
sich beschweren (pritožiti se),
sich entschließen (odločiti se),
sich erkundigen (pozanimati se),
sich freuen (veseliti se),
sich verabreden (dogovoriti se),
sich verlieben (zaljubiti se).
Obstajajo pa tudi glagoli, ki jih lahko uporabljamo skupaj s povratnim zaimkom ali pa tudi ne. V teh primerih lahko povratni zaimek izpustimo, namesto njega pa uporabimo predmet. Takšne glagole imenujemo nepravi povratni glagoli. Naštejmo jih nekaj:
sich anmelden (prijaviti se),
sich anziehen (obleči se),
sich ärgern (jeziti se),
sich beschäftigen (ukvarjati se),
sich bewegen (gibati se),
sich langweilen (dolgočasiti se),
sich verletzen (poškodovati se),
sich verstehen (razumeti se).
Vsi zgoraj navedeni glagoli lahko nastopijo v stavku tudi brez povratnega zaimka. V tem primeru se pomen razlikuje.
Če uporabimo v stavku glagol s povratnim zaimkom ali brez, se stavka pomensko razlikujeta.
