
Deljivost je relacija med števili. Naj bosta
in
naravni števili. Rečemo, da število
deli število
, če obstaja tako naravno število
, da velja

oziroma,
deli število
, če je
večkratnik števila
.
Zgornjo enakost
lahko preoblikujemo tudi v nam bolj znano obliko:

kjer
število
imenujemo deljenec
število
imenujemo delitelj
število
imenujemo količnik ali kvocient.
Relacijo deljivosti med številoma označimo z

kar preberemo: b deli a.
Večkratnikov kateregakoli naravnega števila je neskončno, deliteljev pa končno mnogo.
Pravimo, da je relacija refleksivna, ker velja, da vsako število deli samega sebe.
Velja:
ker 
Pravimo, da je relacija antisimetrična, ker velja, da če dve števili delita drug drugega, potem sta števili enaki.
Če
in
potem je 
Pravimo, da je relacija tranzitivna, ker velja, da ko neko število
deli število
ter to isto število
deli število
, tedaj število
deli tudi število
.
Če
in
potem
.
Definicijo deljivosti lahko razširimo na cela števila. Naj bosta
in
celi števili. Število
deli število
, če obstaja tako celo število
, da velja

Velja tudi, da je 0 deljivo z vsakim neničelnim celim številom
, saj je

Vsako celo število
ima najmanj 4 delitelje:

Naj bosta
in
naravni števili. Vedno velja, da sta vsota

ter produkt

naravni števili, kvocient oziroma količnik pa ni nujno naravno število. Kadar je kvocient naravno število vemo, da sta števili
in
v relaciji deljivosti, sicer pa nista v relaciji in nam pri deljenju ne vrneta naravnega števila.
Ne glede na dejstvo, ali sta dve naravni števili v relaciji deljivosti ali pa ne, lahko za vse pare naravnih števil
, kjer je
, zapišemo osnovni izrek o deljenju.
Osnovni izrek o deljenju pravi, da deljenje poljubnih dveh naravnih števil
in
, za katera velja
in
, lahko zapišemo kot

kjer je:
deljenec
delitelj
kvocient oziroma količnik
ostanek, kjer
.