Osebne zbirke
Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Deljivost je relacija med števili. Naj bosta 
in 
naravni števili. Rečemo, da število deli število , če obstaja tako naravno število 
, da velja
oziroma, deli število , če je večkratnik števila .
Zgornjo enakost 
lahko preoblikujemo tudi v nam bolj znano obliko:
kjer
število imenujemo deljenec
število imenujemo delitelj
število imenujemo količnik ali kvocient.
Relacijo deljivosti med številoma označimo z
kar preberemo: b deli a.
Večkratnikov kateregakoli naravnega števila je neskončno, deliteljev pa končno mnogo.
Pravimo, da je relacija refleksivna, ker velja, da vsako število deli samega sebe.
Velja: 
ker 
Pravimo, da je relacija antisimetrična, ker velja, da če dve števili delita drug drugega, potem sta števili enaki.
Če 
in 
potem je 
Pravimo, da je relacija tranzitivna, ker velja, da ko neko število deli število ter to isto število deli število 
, tedaj število deli tudi število .
Če in 
potem 
.
Definicijo deljivosti lahko razširimo na cela števila. Naj bosta in celi števili. Število deli število , če obstaja tako celo število , da velja
Velja tudi, da je 0 deljivo z vsakim neničelnim celim številom , saj je
Vsako celo število ima najmanj 4 delitelje:
Naj bosta in naravni števili. Vedno velja, da sta vsota
ter produkt
naravni števili, kvocient oziroma količnik pa ni nujno naravno število. Kadar je kvocient naravno število vemo, da sta števili in v relaciji deljivosti, sicer pa nista v relaciji in nam pri deljenju ne vrneta naravnega števila.
Ne glede na dejstvo, ali sta dve naravni števili v relaciji deljivosti ali pa ne, lahko za vse pare naravnih števil 
, kjer je 
, zapišemo osnovni izrek o deljenju.
Osnovni izrek o deljenju pravi, da deljenje poljubnih dveh naravnih števil in , za katera velja in 
, lahko zapišemo kot
kjer je:
deljenec
delitelj
kvocient oziroma količnik
ostanek, kjer 
.
