Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Segrevanje snovi je fizikalen proces, kjer se energija prenaša s toplejšega na hladnejše telo. Energijo, ki se prenaša, imenujemo toplota, označimo pa jo s črko Q. Prenašanje toplote s toplejšega na hladnejše telo poteka vse dokler se ne vzpostavi toplotno ravnovesje.
Povzemimo ugotovitve, ki jih poznamo že iz fizike. Spremembo toplote izračunamo z enačbo:
Enačba pove, da je količina topote, ki jo potrebujemo za segrevanje, odvisna od:
Količine mase m. Maso m podajamo v kilogramih 
.
Vrste snovi, ki jo določimo s specifično toploto c. Enota specifične toplote je 
, pove nam pa, koliko toplote potrebujemo, da segrejemo 1kg snovi za 1K.
Od temperaturne razlike 
, ki jo podamo v kelvinih 
Če snov segrejemo za 1K je enako, kot če bi jo segreli za 1°C saj je razpon v obeh skalah enak. To lahko s pridom izkoristimo pri temperaturnih razlikah, saj nam temperature, podane v °C, ni potrebno najprej spreminjati v Kelvine, temveč lahko kar takoj izračunamo temperaturno razliko. Temperaturna razlika je namreč enaka, ne glede na to, ali jo računamo v Klevinih ali pa v stopinjah Celzius.
Več o tem v gradivu Toplota in temperatura.
Poglejmo si podrobneje, kako je sprememba toplote odvisna od vseh treh spremenljivk:
mase,
specifične toplote,
temperaturne razlike.
Količina porabljene energije je odvisna od količine snovi. Več snovi kot moramo segreti, več toplote bomo porabili. Poglejmo.
Količina potrebne toplote za segrevanje je odvisna tudi od snovi, ki jo segrevamo: višja kot je specifična toplota, več toplote potrebujemo, da enake mase različnih snovi segrejemo na neko temperaturo.
Tudi temperaturni preskok vpliva na potrebno toploto. Višja kot je razlika v temperaturi, več toplote potrebujemo.
