Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Spomnimo se, pridevnik podaja dodatne informacije o lastnosti, vrsti in svojini samostalnikov.
Tako kot samostalnik in glagol, je tudi pridevnik pregibna besedna vrsta. To pomeni, da lahko pridevnik:
S tem pridevnik prilagodimo samostalniku v spolu, sklonu in številu.
stopnjujemo
To pomeni, da izrazimo mero (stopnjo) neke lastnosti. S stopnjevanjem pridevnika izražamo tudi neenakost med samostalniki.
Stopnjevanje pridevnika ima tri nivoje in sicer:
Positiv (osnovnik),
Komparativ (primernik),
Superlativ (presežnik).
Poglejmo vsako od teh stopenj posebej.
Osnovnik pri stopnjevanju pridevnika predstavlja njegovo prvo oziroma osnovno stopnjo - od tod tudi ime "osnovnik". Osnovnik izraža izhodiščni pomen pridevnika. Iz te osnovne oblike pridevnika izpeljemo še drugi dve stopnjevani obliki.
Osnovnik uporabljamo za:
označevanje neke lastnosti samostalnika
primerjanje dveh samostalnikov z enako mero določene lastnosti
Ko primerjamo dva samostalnika z enako mero določene lastnosti, postavimo pridevnik v osnovniku med prislova "so" - "wie" (tako - kot).
izražanje različnih stopenj dveh lastnosti
Pri izražanju različnih stopenj dveh lastnosti, postavimo prislov "eher / weniger / mehr" pred pridevnika. Med pridevnika pa postavimo veznik "als".
Primernik predstavlja drugo stopnjo pri stopnjevanju pridevnika. To je oblika pridevnika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika.
Primernik uporabimo, ko v isti lastnosti primerjamo dva samostalnika. Od tod tej stopnji tudi ime. S primernikom izrazimo, da je ta lastnost pri eni stvari zastopana v večji meri kot taista lastnost pri drugi stvari. Pri primerjavi dveh samostalnikov v isti lastnosti uporabimo veznik "als".
Izpeljemo ga iz osnovnika tako, da osnovniku dodamo končnico -er:
Primernik tvorimo po pravilu:
osnovnik + končnica -er
Pridevniki, ki se končajo na -el, -en ali -er, v primerniku izgubijo ta -e iz končnice:
Enozložni pridevniki, ki imajo v korenu samoglasnik a, o ali u, tvorijo primernik s končnico -er in s preglasom:
Presežnik predstavlja tretjo in zadnjo stopnjo pri stopnjevanju pridevnika. To je oblika pridevnika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika.
Presežnik torej uporabljamo, če je določena lastnost pri neki stvari zastopana v največji možni meri.
Presežnik izpeljemo iz osnovnika tako, da:
pred pridevnik postavimo am,
osnovniku pa dodamo končnico -sten.
Presežnik tvorimo po pravilu:
am + osnovnik + končnica -sten
Če v stavku uporabimo presežnik v vlogi:
prilastka ali
povedkovega določila,
predlog am odpade. Namesto njega pa se uporabi določni člen.
Določni člen je odvisen od spola, sklona in števila samostalnika, pridevnik v presežniku pa sklanjamo po pravilih šibke sklanjatve pridevnika.
Enozložni pridevniki, ki imajo v korenu samoglasnik a, o ali u, tvorijo presežnik s končnico -sten in s preglasom.
Takšni pridevniki so še: alt, gesund, grob, groß, hart, kalt, klug, kurz, lang, scharf, stark, schwach, warm, itd.
Pridevniki, ki se končajo na -d, -t, -tz, -z, -sch, -ss, in -ß, tvorijo presežnik tako, da pred končnico -sten zaradi lažje izgovorjave vrinemo še -e.
Izjeme pri tvorjenju presežnika so še:
groß 
am größten
pridevniki s končnico -isch: kindisch am kindischsten
sedanji deležniki: bedeutend am bedeutendsten
pretekli deležniki šibkih glagolov s končnicami -ert, -elt ali -tet: begeistert am begesiertsten
Nekatere pridevnike stopnjujemo nepravilno, kar pomeni, da pri stopnjevanju spremenijo svoj koren.
Obstajajo tudi pridevniki, ki jih ni mogoče stopnjevati. Takšni pridevniki so brez možnosti stopnjevanja, ker zaradi svojega pomena ne omogočajo primerjav:
achtfach (osemkraten)
blind (slep)
dreieckig (trikoten)
ganz (cel)
halb (polovičen)
mündlich (usten)
oval (ovalen)
schriftlich (pisen)
tot (mrtev)
unrettbar (nerešljiv)
Med pridevnike, ki jih ne moremo stopnjevati, spadajo tudi barve, ki jih ni možno sklanjati. To so:
oliv
rosa
lila
