Stopnjevanje pridevnika - Steigerung des Adjektivs fb
 

Steigerung des Adjektivs - Stopnjevanje pridevnika




Dejan Klančič, avtor/ica gradiva, nudi inštrukcije nemščine v naslednjih krajih: Maribor, Ruše.

Skype Učitelj/ica omogoča inštrukcije tudi prek Skypa.


Spomnimo se, pridevnik podaja dodatne informacije o lastnosti, vrsti in svojini samostalnikov.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Tako kot samostalnik in glagol, je tudi pridevnik pregibna besedna vrsta. To pomeni, da lahko pridevnik:



  • S tem pridevnik prilagodimo samostalniku v spolu, sklonu in številu.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • stopnjujemo


    To pomeni, da izrazimo mero (stopnjo) neke lastnosti. S stopnjevanjem pridevnika izražamo tudi neenakost med samostalniki.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Stopnjevanje pridevnika ima tri nivoje in sicer:

    • Positiv (osnovnik),

    • Komparativ (primernik),

    • Superlativ (presežnik).


    Poglejmo vsako od teh stopenj posebej.


Positiv ali osnovnik



Osnovnik pri stopnjevanju pridevnika predstavlja njegovo prvo oziroma osnovno stopnjo - od tod tudi ime "osnovnik". Osnovnik izraža izhodiščni pomen pridevnika. Iz te osnovne oblike pridevnika izpeljemo še drugi dve stopnjevani obliki.


Osnovnik uporabljamo za:


  • označevanje neke lastnosti samostalnika


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • primerjanje dveh samostalnikov z enako mero določene lastnosti


    Ko primerjamo dva samostalnika z enako mero določene lastnosti, postavimo pridevnik v osnovniku med prislova "so" - "wie" (tako - kot).


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • izražanje različnih stopenj dveh lastnosti


    Pri izražanju različnih stopenj dveh lastnosti, postavimo prislov "eher / weniger / mehr" pred pridevnika. Med pridevnika pa postavimo veznik "als".


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Komparativ ali primernik



Primernik predstavlja drugo stopnjo pri stopnjevanju pridevnika. To je oblika pridevnika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika.


Primernik uporabimo, ko v isti lastnosti primerjamo dva samostalnika. Od tod tej stopnji tudi ime. S primernikom izrazimo, da je ta lastnost pri eni stvari zastopana v večji meri kot taista lastnost pri drugi stvari. Pri primerjavi dveh samostalnikov v isti lastnosti uporabimo veznik "als".


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Izpeljemo ga iz osnovnika tako, da osnovniku dodamo končnico -er:


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Primernik tvorimo po pravilu:


osnovnik + končnica -er



Pridevniki, ki se končajo na -el, -en ali -er, v primerniku izgubijo ta -e iz končnice:



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Enozložni pridevniki, ki imajo v korenu samoglasnik a, o ali u, tvorijo primernik s končnico -er in s preglasom:



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Superlativ ali presežnik



Presežnik predstavlja tretjo in zadnjo stopnjo pri stopnjevanju pridevnika. To je oblika pridevnika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika.


Presežnik torej uporabljamo, če je določena lastnost pri neki stvari zastopana v največji možni meri.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Presežnik izpeljemo iz osnovnika tako, da:

  • pred pridevnik postavimo am,

  • osnovniku pa dodamo končnico -sten.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Presežnik tvorimo po pravilu:


am + osnovnik + končnica -sten



Če v stavku uporabimo presežnik v vlogi:

  • prilastka ali

  • povedkovega določila,

predlog am odpade. Namesto njega pa se uporabi določni člen.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Določni člen je odvisen od spola, sklona in števila samostalnika, pridevnik v presežniku pa sklanjamo po pravilih šibke sklanjatve pridevnika.


Enozložni pridevniki, ki imajo v korenu samoglasnik a, o ali u, tvorijo presežnik s končnico -sten in s preglasom.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Takšni pridevniki so še: alt, gesund, grob, groß, hart, kalt, klug, kurz, lang, scharf, stark, schwach, warm, itd.


Pridevniki, ki se končajo na -d, -t, -tz, -z, -sch, -ss, in , tvorijo presežnik tako, da pred končnico -sten zaradi lažje izgovorjave vrinemo še -e.




Izjeme pri tvorjenju presežnika so še:

  • groß am größten

  • pridevniki s končnico -isch: kindisch am kindischsten

  • sedanji deležniki: bedeutend am bedeutendsten

  • pretekli deležniki šibkih glagolov s končnicami -ert, -elt ali -tet: begeistert am begesiertsten



Unregelmäßige Steigerung ali nepravilno stopnjevanje



Nekatere pridevnike stopnjujemo nepravilno, kar pomeni, da pri stopnjevanju spremenijo svoj koren.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Adjektive ohne Steigerungsfähigkeit ali pridevniki brez možnosti stopnjevanja



Obstajajo tudi pridevniki, ki jih ni mogoče stopnjevati. Takšni pridevniki so brez možnosti stopnjevanja, ker zaradi svojega pomena ne omogočajo primerjav:

  • achtfach (osemkraten)

  • blind (slep)

  • dreieckig (trikoten)

  • ganz (cel)

  • halb (polovičen)

  • mündlich (usten)

  • oval (ovalen)

  • schriftlich (pisen)

  • tot (mrtev)

  • unrettbar (nerešljiv)


Med pridevnike, ki jih ne moremo stopnjevati, spadajo tudi barve, ki jih ni možno sklanjati. To so:

  • oliv

  • rosa

  • lila




glavni avtor in urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.