Da se nekateri glagoli povezujejo s točno določenimi predlogi, je v vsakem jeziku nekaj povsem običajnega. Tako torej tudi v nemščini govorimo o stalnih besednih zvezah med glagolom in predlogom.
Če v tem oziru primerjamo slovenščino in nemščino, lahko v besednih zvezah opazimo, da:
sta včasih predloga enaka
sta včasih predloga različna
včasih pa se predlog v enem jeziku uporablja, v drugem pa ne
Besedni zvezi glagola in predloga vedno sledi samostalnik. Sklon tega samostalnika je odvisen od predloga dotične besedne zveze.
Pravilo:
kateri predlog se poveže s katerim glagolom v stalno besedno zvezo in
v katerem sklonu mora biti samostalnik, ki sledi besedni zvezi,
ne obstaja.
Iz tega razloga se je treba besedno zvezo glagola in predloga ter sklon, ki ga zahtevata, naučiti na pamet kot eno celoto.
Na seznamu so navedeni:
najpogosteje rabljeni glagoli s predlogi in
sklon samostalnika, ki sledi.