Verižna izomerija je poseben primer izomerije kjer imajo molekule:
enako molekulsko formulo,
a različno razvejanost.
Razvejanost molekule pomeni, da se glavna veriga krajša (ali daljša) in se pri tem na njej pojavljajo različne alkilne skupine. Razvejanost je pomembna tudi zato, ker vpliva na vrelišče spojine.
V takih izomerih imamo različne tipe ogljikov. Poznamo:
primarne ogljike: nase imajo vezan samo na en sosednji ogljikov atom;
sekundarne ogljike: povezani so z dvema sosednjima ogljikovima atomoma, z vsakim preko ene enojne vezi;
terciarne ogljike: taki ogljiki so povezani prek enojne vezi z tremi sosednjimi ogljiki;
kvartarne ogljike: to so ogljiki, ki imajo vse štiri vezi zasedene z drugimi ogljiki.
Kako pa dani spojini poiščemo čim več verižnih izomerov? Poglejmo si na primeru.
Kot rečeno, razvejanost organskih spojin vpliva na pomembno fizikalno količino - vrelišče. Kljub temu, da imajo molekule enako molekulsko formulo, so vrelišča:
bolj razvejanih izomer nižja (v primerjavi z manj razvejanimi izomeri),
manj razvejanih izomer pa višja (v primerjavi z bolj razvejanimi izomeri).