Vnos podatkov v preglednice fb
 

Vnos podatkov v preglednice




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


V preglednicah lahko v izbrano celico vnesemo besedila, števila, datume, ure, formule ali funkcije. Na delovni list pa lahko dodajamo še grafične elemente:

  • slike,

  • grafikone,

  • oblike,

  • enačbe in drugo.

V tem gradivu si bomo pogledali posebnosti in načine vnosov podatkov.


Načini vnosa podatkov



Začnimo najprej z načini vnosov podatkov.


Ročni vnos podatkov



Podatke vnašamo preko tipkovnice. Vnesemo lahko števila, besedilo, datume ali ure in lahko jih oblikujemo na različne načine. Vnos podatkov si lahko prilagodimo tudi z nastavitvami in si s tem olajšamo delo.


Vnos podatka v izbrano celico izvedemo tako, da kliknemo v izbrano celico z miško ali se s smernimi tipkami (puščicami) premaknemo do nje. Začnemo tipkati.


Vnos potrdimo s tipko ENTER ali s klikom na gumb za potrditev vnosa (kljukica), ki se nahaja v vnosni vrstici. Kazalec vnosa se postavi v celico nižje od vnosa.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Vnašamo lahko v eno samo celico, v več celic hkrati ali celo na več delovnih listov hkrati. Seveda moramo območja vnosa prej označiti.


Lepljenje podatkov



Izbrane podatke kopiramo in jih v preglednico prilepimo tako, da:

  • podatke vira označimo in kopiramo (gumb Kopiraj ali bližnjica na tipkovnici Ctrl+C),

  • izberemo zgornjo levo celico območja lepljenja in

  • prilepimo z ukazom Prilepi (ali z bližnjico na tipkovnici Ctrl+V).


Primer izgleda ukazov za izrezovanje, kopiranje in lepljenje podatkov.



Lepljenje podatkov ponuja velik izbor možnosti. Podatke lahko v preglednico prilepimo kot:

  • formule ali funkcije,

  • vrednosti,

  • s povezavo do izvornih podatkov ali brez nje,

  • z izvornim ali ciljnim oblikovanjem,

  • kot slike in drugo.


Primer izgleda lepljenja podatkov.



Prilepljeni podatki nadomestijo obstoječe podatke v območju lepljenja. Ob lepljenju podatkov je možno spremeniti njihove vrednosti (na primer množiti ali deliti vse podatke z neko konstanto). Kadar želimo zavrteti preglednico, torej spremeniti postavitev preglednice, lahko s transponiranjem zamenjamo stolpce z vrsticami.




Na podoben način je možno vnesti tudi podatke iz zunanjih virov (npr. iz besedila, spleta, baz podatkov, itd.).


Popravljanje podatkov



Vnešene podatke lahko dopolnimo, popravimo ali izbrišemo. Da bi uredili natipkan podatek, vstopimo v celico z dvojnim klikom in popravimo (tipkamo, brišemo). Vnešen podatek lahko urejamo tudi v vnosni vrstici.


Za izhod iz urejanja brez uveljavitve sprememb pritisnemo tipko ESCAPE ali na gumb za preklic vnosa (križec) v vnosni vrstici.


Iz prenagljenih odločitev nas rešuje razveljavitveni gumb (puščica nazaj), ki prekliče zadnje dejanje in tako vzpostavi prejšnje stanje preglednice. Da bi razveljavili katero izmed prejšnjih napak, kliknemo desno od gumba, kjer se prikaže seznam zadnjih izvedenih ukazov. Če si kasneje premislimo, lahko še vedno kliknemo gumb za uveljavitev (puščica v naprej).


Primer izgleda razveljavitve ali uveljavitve zadnjih ukazov.



Brisanje podatkov



Za brisanje dela podatkov najprej vstopimo v celico, nato pa:

  • uporabimo tipko BACKSPACE, da bi zbrisali znake v smeri levo od kazalca vnosa ali

  • s tipko DELETE brišemo v smeri desno od kazalca vnosa.


Celotno vsebino celice ali morda območja celic izbrišemo tako, da celice naprej označimo, nato pa izbrišemo s tipko DELETE. V tem primeru ostanejo celice brez vsebine, oblikovanje celic pa je nedotaknjeno.


Če pa bi radi izbrisali vse, torej vsebino in oblikovanje celic, izberemo ukaz za brisanje.


Seznam ukazov za brisanje.



Vnos besedil



Besedila so znakovni (tekstovni) podatki; to so kombinacije črk, posebnih znakov in cifer oziroma števk. Z besedilom napišemo naslov preglednice oziroma opisujemo pomen številčnih podatkov.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Težavo rešimo tako, da z dvojnim klikom na meji med stolpcema prilagodimo širino celice njeni vsebini. Lahko pa tudi enostavno odvlečemo širino stolpca na želeno širino.


Besedila lahko obdelujemo: združujemo, iščemo, izpisujemo v različnih oblikah, jih uporabimo v besedilnih funkcijah. A z njimi ne moremo izvajati računskih operacij.


Vnos števil



Številčni podatek, ki ga vnesemo v preglednico, sestoji iz števk in decimalnega ločila (vejice).


Evropejci zapisujemo števila z arabskimi številskimi znaki, to je števkami, ki so jih od Indijcev prevzeli arabski trgovci in matematiki. Uporabljamo desetiški sestav. Velika števila (npr. milijon, milijarda) so težko berljiva, zato uporabljamo poseben način pisanja (združujemo v skupine po tri števke in ločimo s piko).


Obliko izpisa števil lahko poljubno prilagodimo.



Vsak številčni podatek, ki ga vnesemo v celico, se samodejno desno poravna. To je znak, da je program razumel vnos kot število in z njim lahko računa. Uporabimo ga lahko za številne matematične, statistične, finančne, logične operacije. Rezultat je vedno številčna ali logična vrednost.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Vnos časovnih podatkov



Časovni podatek vtipkamo kot zaporedje URA:MINUTA:SEKUNDA. Privzete časovne oblike so določene v področnih nastavitvah računalnika.


Obliko izpisa časa lahko poljubno prilagodimo.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Vnos datumskih podatkov



Datum vnesemo v obliki DAN.MESEC.LETO, npr. 19.1.2016. Ker je tipkanje števil enostavneje na številskem delu tipkovnice kot na znakovnem, lahko uporabljamo poševnico (/) namesto pike, npr. 19/1/2016. Datum torej natipkamo DAN/MESEC/LETO, po potrditvi vnosa se preoblikuje v privzeto datumsko obliko, ki je določena v področnih nastavitvah računalnika.


Področne nastavitve računalnika za datum.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Pravilen zapis datuma v slovenskem jeziku je s presledkom za piko, torej 19. 1. 2016.


Samodejno zapolnjevanje



Samodejno zapolnjevanje celic pomeni, da program sam nadaljuje z izpisovanjem zaporedja podatkov, npr. števil, dnevov v tednu, mesecev, datumov...


Samodejno zapolnjevanje številskega zaporedja zahteva dva podatka:

  • prvi člen (začetno vrednost zaporedja) in

  • razliko (diferenco) med členi, ki jo lahko prištevamo ali odštevamo.

Taka zaporedja imenujemo aritmetična zaporedja.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Končno vrednost zaporedja lahko opazujemo že med vlečenjem ročice. Če smo potegnili predaleč, se izpiše preveč podatkov. V takem primeru:

  • takoj skrajšamo izpisano področje podatkov do želenega podatka ali

  • označimo z miško odvečne podatke ter jih izbrišemo s tipko DELETE na tipkovnici.


Na tak način se lahko zapišejo tudi besedila, imena mesecev ali dnevov, datum ali čas. Pri samodejnem zapolnjevanju celic veljajo pravila:

  • samodejno zapolnjevanje besedil je omejeno na uporabo seznamov (Ane ni na seznamu, naslednji členi so enaki prvemu),

  • omogočeno je samodejno številčenje (npr. 1. vaja, 2. vaja),

  • imena mesecev in dnevov v tednu so v preglednice že vgrajena (vpišemo poljubni člen zaporedja in nadaljujemo),

  • številska zaporedja zahtevajo prvi in drugi člen,

  • za zapis datumskega zaporedja vnesemo le prvega, če želimo nadaljevanje po en dan; sicer vnesemo dva datumska podatka z želenim razmikom (npr. mesec dni),

  • za zapis časovnega zaporedja samodejno zapolnjevanje nadaljuje po eno uro, sicer vnesemo dva časovna podatka (s polurno razliko).


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Mogoče pa si je pripraviti tudi lastne sezname, na primer velikokrat nam pride prav abecedni seznam. Pripravimo ga tako, da navedemo vse elemente zaporedja in jih uvozimo kot lastni seznam. Ukaz najdemo pod programskimi možnostmi.


Primer izgleda okna za ustvarjanje lastnih seznamov.




glavni avtor in urednik gradiva: Ingrid Kragelj