Poved, v kateri je opisano neko dejanje, lahko zapišemo na dva načina. Tako, da:
omenimo povzročitelja dejanja ali
ne omenimo povzročitelja dejanja.
Poglejmo si zgornja stavka podrobneje. Pozorni bodimo na vlogo osebka v stavku. Po osebku se vprašamo kdo ali kaj.
Gornja stavka se med seboj razlikujeta v glagolskem načinu (po angleško voice). Glagolski način, pri katerem:
je osebek vršilec dejanja, imenujemo tvornik (angleško active voice),
osebek ni vršilec dejanja, imenujemo trpnik (angleško passive voice).
V angleščini ločimo dva glagolska načina:
active voice,
passive voice.
V active voice je osebek vršilec dejanja (ali pa nosilec stanja). V passive voice pa osebek ni vršilec dejanja.
Poglejmo še, kdaj uporabljamo oba glagolska načina.
Active voice
Active voice uporabimo takrat, ko želimo podati informacijo o tem, kdo je dejanje izvršil.
Passive voice
Passive voice uporabimo takrat, ko se nam vršilec dejanja ne zdi pomemben oziroma ga želimo zamolčati.