Vrste grafikonov

V programih za urejanje preglednic lahko ustvarimo grafikone, ki prikazujejo podatke na vizualno zanimiv način - predvsem pa v razumljivejši obliki od preglednic s podatki. Na razpolago imamo nekaj osnovnih vrst grafikonov in v tem gradivu se bomo z njimi podrobneje seznanili.

Stolpčni grafikon je med najpogosteje uporabljenimi vrstami grafikonov. Je grafični prikaz podatkov s pravokotniki (stolpci), ki so postavljeni drug poleg drugega ali drug nad drugim. Pri izbiri podvrste stolpčnega grafikona moramo izbrati tisto, ki je vsebinsko primerna za izbrane podatke:

Poglejmo si jih podrobneje.

V razvrstilnem stolpčnem grafikonu lahko:

Višina stolpca je sorazmerna velikosti pojava.

Naloženi stolpčni grafikon uporabljamo, kadar želimo prikazati dva ali več nizov odvisnih spremenljivk. S to podvrsto stolpčnega grafikona lahko prikazujemo razmerje med:

Več nizov odvisnih spremenljivk prikažemo drugega nad drugim.

100-odstotno naloženi stolpčni grafikon prikazuje odstotne deleže, ki jih posamezni nizi prispevajo k skupni vrednosti vseh nizov. Strukturni deleži so prikazani v razmerju glede na celoto. Kolikor delov ima celota, toliko strukturnih deležev lahko izračunamo in prikažemo.

Grafikon uporablja podatke iz preglednice, ki so sicer zapisani v nominalni (absolutni) obliki ter jih preračuna v odstotkovno obliko. Vsota vseh preračunanih strukturnih deležev je 1 oziroma 100%. Strukture grafično prikazujemo s:

Višina stolpca je enaka velikosti strukturnega deleža.

Palični grafikon je ležeči stolpčni grafikon, saj izgleda, kakor bi stolpčni grafikon obrnili v levo za 90°. Uporabimo ga, ko so oznake neodvisnih podatkov na x osi daljša besedila (npr. artikli, kraji, države. obdobja...), ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne uspemo lično izpisati. Ker sta v paličnem grafikonu zamenjana položaja x in y osi (x je navpična, y pa vodoravna os), je ob levem robu navpične osi dovolj prostora za izpis oznak.

Palični grafikon je primeren tudi, ko želimo prikazati časovne podatke, to je obdobja trajanja nekega pojava. Velikost pravokotnika (stolpca) je sorazmerna s trajanjem pojava.

Med podvrstami paličnega grafikona ločimo prav tako tri:

Poglejmo si vse tri podvrsti podrobneje. Opomba: v primerih bomo uporabili iste podatke kot na zgornjih paličnih grafikonih, le da bodo prikazani v spremenjeni vrsti grafikona.

Razvrstilni palični grafikon je enak razvrstilnemu stolpičnemu grafikonu - le da je obrnjen za 90 stopinj.

Naloženi palični grafikon je enak naloženemu stolpičnemu grafikonu - le da je obrnjen za 90 stopinj.

Strukturni palični grafikon je enak strukturnemu stolpičnemu grafikonu - le da je obrnjen za 90 stopinj.

Črtni grafikon je krivulja, grafični prikaz podatkov v koordinatnem sistemu s pomočjo točk, ki so med seboj povezane z daljicami. Uporabljamo ga v primerih, ko spremljamo nek pojav ali dogajanje skozi časovna obdobja, pri katerem lahko sklepamo na zveznost. Imenujemo ga lahko tudi linijski grafikon.

Tortni grafikon uporablja krožne izseke za prikaz odnosa med deli in celoto. Ploščina krožnega izseka (pravimo mu tudi tortna rezina) je sorazmerna vrednosti spremenljivke. V njem lahko izrišemo le vrednosti, ki skupaj predstavljajo celoto, nobena od njih ne more biti nič ali negativna. Posamezni deli celote so zaradi večje preglednosti osenčeni z različnimi barvami.

Kolobarni grafikon prikazuje razmerje med deli in celoto z enim ali več krožnimi kolobarji. Vsota delov v posameznem obroču kolobarnega grafikona predstavlja celoto.

Kolobarni grafikon, ki prikazuje samo en niz odvisnih podatkov, je vsebinsko gledano popolnoma enakovreden tortnemu grafikonu, razlika je le oblikovna.

Kolobarni grafikon lahko, za razliko od tortnega grafikona, vsebuje več nizov odvisnih podatkov. Narišemo jih na posamezne kolobarje grafikona, na vsak kolobar en niz odvisnih podatkov. Paziti moramo, da zelo natančno zapišemo podatkovne oznake.

Kolobarni grafikoni z več nizi odvisnih podatkov niso lahko berljivi. Kadar niso, raje uporabimo strukturni stolpčni grafikon ali strukturni palični grafikon.

Ploščinski grafikon prikazuje gibanje enega ali več pojavov v časovnem obdobju s ploskvijo. Analiziramo lahko velikost pojava ali tudi razmerje med dvema ali več pojavi.

Z razvrstilnim ploščinskim grafikonom prikažemo gibanje vsaj dveh pojavov v izbranem časovnem obdobju, na primer gibanje števila žensk in števila moških v obravnavanih letih. Če ploskev enega pojava zakrije ploskev drugega, je bolje, da uporabimo črtni grafikon.

Če nanizamo ploskve, ki prikazujejo posamezne nize odvisnih spremenljivk, drugo nad drugo, dobimo naloženi ploščinski grafikon. Naloženi ploščinski grafikon prikazuje razmerja med deli in celoto, razberemo pa lahko tudi vsoto vrednosti.

Če želimo v grafikonu poudariti posamezne nize odvisnih spremenljivk, uporabimo več vrst grafikonov, na primer stolpčni in črtni grafikon. Kombinirani grafikon:

Če so nizi odvisnih spremenljivk različnih redov velikosti (npr. prvi niz ima vrednosti do sto, drugi niz pa do milijona), se lahko zgodi, da so vrednosti enega niza (npr. prvega) na grafikonu nečitljive. Takrat postavimo vsak niz odvisnih podatkov na svojo y os ter vsaki od njiju priredimo merilo (npr. prva os prikazuje vrednosti do 100, druga pa do milijona). Grafikon tako naredimo čitljiv.

Prikaz na dveh y oseh moramo uporabiti tudi v primeru, če sta niza odvisnih spremenljivk merjena v različnih merskih enotah (npr. prvi niz v stopinjah Celzija, drugi v milimetrih).

Imenujemo ga tudi raztreseni grafikon. Ima dve vrednostni osi:

Vse spremenljivke (odvisne in neodvisne) so številskega tipa. Uporabljamo ga za izrisovanje grafov matematičnih funkcij.

XY grafikon je priporočljiv ob zahtevi, da so vrednosti na vodoravni osi (x osi) enakomerno porazdeljene, pa tudi ko želimo spremeniti merilo vodoravne osi (npr. v logaritmično merilo).