Kazalni zaimki kažejo na predhodno imenovano osebo ali stvar ali na osebo ali stvar, ki jo navedemo šele kasneje.
Kazalni zaimki so:
dieser, diese, dieses (ta, ta, to),
jener, jene, jenes (oni (tam), ona (tam), ono (tam)),
der, die, das (ta, ta, to),
derjenige, diejenige, dasjenige (tisti, tista, tisto),
derselbe, dieselbe, dasselbe ((ta)isti, (ta)ista, (ta)isto),
solcher, solche, solches (takšen, takšna, takšno).
Oziralni zaimek v nemščini se uporablja večinoma pred samostalnikom in se sklanja. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako se sklanjajo posamezni kazalni zaimki.
Kazalne zaimke dieser / diese / dieses sklanjamo podobno kot določni člen:
Enako velja za kazalne zaimke jener / jene / jenes:
Kazalne zaimke der / die / das sklanjamo kot oziralne zaimke:
Kazalni zaimki der / die / das imajo sicer isto obliko kot oziralni zaimki, vendar se od njih razlikujejo po funkciji.
Kazalne zaimke derjenige / diejenige / dasjenige sklanjamo v dveh delih. Prvi del sklanjamo kot določni člen, drugi del pa po šibki sklanjatvi pridevnika:
Kazalne zaimke derselbe / dieselbe / dasselbe sklanjamo v dveh delih. Prvi del sklanjamo kot določni člen, drugi del pa po šibki sklanjatvi pridevnika:
Kazalni zaimki solcher / solche / solches lahko stojijo za ali pred nedoločnim členom.
Če stojijo za nedoločnim členom, jih sklanjamo v ednini po mešani sklanjatvi pridevnika, v množini pa po krepki sklanjatvi pridevnika:
Če stojijo solcher / solche / solches pred nedoločnim členom, jih ne sklanjamo.