Estri
 

Estri




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Estri so kisikove organske spojine, ki nastanejo s kondenzacijskimi reakcijami med alkoholi in kislinami. Kondenzacija je reakcija, ko se združita dve spojini, izloči pa se voda, postopek nastajanja estrov pa imenujemo estrenje.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Estre prepoznamo po njihovi značilni estrski strukturi, ki spominja na kisline:


Slika 2: Slika prikazuje za estre značilno skupino.



Pri poimenovanju estrov se držimo pravil:


  • Alkoholni del


    Del spojine, ki prihaja iz alkohola (alkoholni del) postavimo v predpono imena. Ime alkohola predelamo, tako da mu dodamo končnico -IL.


    Slika 3: Alkoholnemu delu spojine spremenimo končnico v -IL (zgoraj). Primer spremembe je prikazan na etanolu (spodaj).



  • Kislinski del


    Del spojine, ki prihaja iz kisline (kislinski del) postavimo kot osnovo imena. Imenu kisline dodamo končnico -OAT


    Slika 4: Kislinskemu delu spremenimo končnico v -OAT (zgoraj). Primer take spremembe je pirkazan na etanojski kislini (spodaj).



  • Sestavljanje alkoholnega in kislinskega dela


    Imeni združimo skupaj, pri tem sta besedi ločeni:


    Slika 5: Ob dela združimo v skupno ime, pri tem sta besedi ločeni.



Poglejmo si sestavljanje imena na primeru.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Uporaba trivialnih imen



Pri poimenovanju estrov se preferenčno uporabljajo trivialna imena kislin. V literaturi tako zasledimo tudi besedne zveze kot so:

  • formiat (po IUPAC nomenklaturi: metanoat),

  • acetat (po IUPAC nomenklaturi: etanoat),

  • propionat (po IUPAC nomenklaturi: propanoat),

  • butirat (po IUPAC nomenklaturi: butanoat).

Postopek poimenovanja se ne spremeni, v imenu samo zamenjamo kislinski del z njegovim trivialnim imenom.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Poimenovanje estra iz njegove strukture



Naučili smo se poimenovati ester, ko poznamo alkohol in kislino iz katere je nastal. Kako pa poimenujemo ester, ko teh spojin ne poznamo - poznamo pa samo strukturo estra?


Kadar imamo na voljo le strukturo estra, je ester potrebno razstaviti na:


  • Alkoholni del


    Alkoholni del je v osnovi alkilna skupina vezana na kislino preko estrske skupine. Prepoznamo ga po tem, da je v strukturo povezan prek kisikovega mostička. Na sliki 7 je označen z modro barvo.


  • Kislinski del


    Kislinski del prepoznamo po tem, da ima ogljik s karbonilno (-CO) skupino. Na sliki 7 je označen z rdečo barvo.


Slika 7: Shematski prikaz strukture estra.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Anhidridi



Med kondenzacijske reakcije spadajo tudi reakcije med kislinami. Čeprav strukturno ne gre za estre, pa njihovo nomenklaturo vseeno obravnavamo v tem gradivu.


Če reagirata med seboj dve kislini, pri čemer se odcepi voda, se tvorijo ANHIDRIDI. Anhidrid prepoznamo po značilni povezavi, kjer sta dve karbonilni skupini povezani s kisikovim mostičkom:


Slika 11: Anhidridna skupina.



Poimenovanje je precej enostavno saj samo navedemo kislino, iz katere je anhidrid nastal in dodamo besedo anhidrid.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Kompleksnejše poimenovanje anhidridov je podobno poimenovanju estrov:

  • eno kislino poimenujemo kot skupino, ki ji dodamo končnico -OIL;

  • drugo kislino poimenujemo kot glavno verigo, ki ji dodamo končnico -OAT.

Poglejmo primer.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Ana ČEVDEK