Funkcije za iskanje in sklicevanje v preglednicah

V tem gradivu bomo spoznali, kako:

Podatek je lahko natančna vrednost, lahko pa je samo približek.

V preglednicah najpogosteje sprožamo odvisna dejanja s funkcijami:

Poglejmo si jih podrobneje.

Funkcija CHOOSE preveri izbrani podatek - poimenujmo ga ključni parameter - in glede na njegovo vrednost izvede zahtevano aktivnost.

Sintaksa funkcije CHOOSE:

Funkcija CHOOSE preveri ključni parameter. Če:

Ključni parameter je lahko:

Ključni parameter je naravno število z vrednostjo med (vključno) 1 in 254.

Če je ključni parameter ulomek, ga funkcija CHOOSE zaokroži navzdol na celo število (npr. namesto 4,2 uporabi 4).

Funkciji HLOOKUP in VLOOKUP delujeta na isti način. Glede na podan ključni parameter iščemo ustrezne podatke v nekem področju podatkov. Delovanje teh dveh funkcij se razlikuje glede na prvo črko njihovega imena, in sicer:

Denimo, da imamo podano neko tabelo. V prvem stolpcu tabele je zapisan seznam šolskih (številčnih ocen) od 1 do 5, v drugem stolpcu pa so navedeni pripadajoči besedilni zapisi ocen (nezadostno, zadostno, dobro, prav dobro, odlično).

S pomočjo funkcije VLOOKUP lahko glede na podano številčno oceno poiščemo (in izpišemo) besedilno oceno. Funkcija VLOOKUP zahteva vnos treh parametrov (četrti je neobvezen):

Sintaksa funkcije VLOOKUP:

Funkcija VLOOKUP išče ključni parameter v navpični smeri in sicer po prvem stolpcu označenega področje iskanja. Priporočljivo je, da je področje iskanja razvrščeno naraščajoče po prvem stolpcu.

Načina iskanja ključnega parametra sta dva:

Obrazložimo oba načina.

Natančno ujemanje pomeni, da se v prvem stolpcu področja iskanja išče popolnoma enak podatek kot je ključni parameter. Način ujemanja je FALSE, saj želimo natančnost.

Sintaksa funkcije VLOOKUP:

Ker kot način ujemanja ključnega parametra zahtevamo natančno iskanje, v četrtem parametru funkcije zapišemo določilo FALSE.

Drugi način iskanja je približno ujemanje. Uporabljamo ga takrat, kadar v prvem stolpcu področja iskanja ne iščemo nujno popolnoma enakega podatka kot je ključni parameter, ampak se zadovoljimo tudi s približkom.

V sintakso funkcije VLOOKUP kot četrti parameter zapišemo določilo TRUE:

Lahko si predstavljamo, da je področje iskanja razdeljeno na posamezne razrede. Vsaka vrstica predstavlja en razred. Ključni parameter uvrstimo v enega izmed razredov področja iskanja. V katerega? Velja pravilo, da mora biti ključni parameter večji ali enaki spodnji meji razreda in manjši od zgornje meje razreda:

Tudi s pomočjo funkcije HLOOKUP lahko za doseženo število točk izpišemo besedilno oceno. Razlika je le v tem, da dosežene točke uvrščamo vodoravno v prvi vrstici v enega izmed razredov - zato se funkcija imenuje HLOOKUP (H kot horizontalno, vodoravno).

V funkcijo HLOOKUP vnesemo parametre:

Sintaksa funkcije HLOOKUP:

Funkcija HLOOKUP išče ključni parameter v vodoravni smeri in sicer po prvi vrstici označenega področja iskanja. Vrednosti v prvi vrstici področja iskanja je smiselno vnesti v naraščajočem vrstnem redu.

Načina iskanja ključnega parametra sta dva: