Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
V programih za urejanje preglednic so zelo uporabne funkcije, ki obdelajo samo nekatere celice na izbranem področju celic in ne vseh. Te funkcije najprej preverijo, katere celice ustrezajo pogoju in se nato ukvarjajo samo z njimi - lahko jih preštejejo, seštejejo ali pa poiščejo njihovo povprečno vrednost.
Pogoj je v funkcijah vedno obvezen parameter, saj določa, katere celice se uporabijo in katere ne. Pogoj je lahko izražen kot:
število (32),
besedilo ("oblačno"),
izraz (>0),
sklic na celico (B2),
sklic na ime celice (cena),
funkcija.
Funkcija COUNT prešteje, koliko celic na označenem področju celic vsebuje številske vrednosti, to so številski, datumski ali časovni podatki.
Sintaksa funkcije COUNT:
Kot parametre lahko navedemo različne vrednosti, sklice na celice, imena celic ali področja celic, formule ali funkcije. Funkcija med njimi prešteje samo številske vrednosti. Če med parametri ne najde številskih vrednosti, vrne funkcija COUNT rezultat nič (0). Funkcija je razložena tudi v gradivu Osnovne funkcije v preglednicah.
Funkcija COUNTA prešteje število nepraznih celic na izbranem območju.
Sintaksa funkcije COUNTA:
Kot parametre lahko navedemo različne vrednosti (številske, datumske ali časovne podatke, besedila), sklice na celice, imena celic ali področja celic, formule ali funkcije. Funkcija COUNTA prešteje, koliko celic med naštetimi parametri vsebuje kakršnokoli vrednost.
Funkcija COUNTBLANK prešteje, koliko celic na označenem področju je praznih celic.
Sintaksa funkcije COUNTBLANK:
Kot parameter lahko navedemo področje celic z različnimi podatki (številski, datumski ali časovni podatki, besedila, prazne celice), sklice na celice, imena celic ali področja celic, formule ali funkcije. Funkcija prešteje, koliko celic med naštetimi ne vsebuje nobene vrednosti.
Funkcija COUNTIF prešteje, koliko celic na označenem področju celic vsebuje vrednosti, ki ustrezajo podanemu pogoju.
Sintaksa funkcije COUNTIF:
Funkcija zahteva vnos dveh parametrov:
označimo področje podatkov, med katerimi štejemo,
zapišemo pogoj, kateremu naj podatki ustrezajo (število, besedilo, izraz).
Če v področju podatkov ne najde nobenega podatka, ki bi ustrezal pogoju, vrne funkcija vrednost nič (0).
Vsota je število, ki ga dobimo pri seštevanju istovrstnih podatkov. Spada med osnovne funkcije vsakega programa za urejanje preglednic in je razložena v gradivu Osnovne funkcije v preglednicah.
Sintaksa funkcije SUM:
Parametri funkcije morajo biti številske vrednosti, to so številski podatki, sklici na celice ali imena celic s številskimi podatki. Logične vrednosti in besedila se ne morejo seštevati. Če med parametri ni številskih podatkov, vrne funkcija SUM vrednost nič (0).
Za razliko od funkcije SUM, ki sešteje vse izbrane številske podatke, pa funkcija SUMIF med izbranimi številskimi podatki sešteje samo tiste, ki ustrezajo podanemu pogoju.
Sintaksa funkcije SUMIF:
Funkcija SUMIF potrebuje tri parametre:
področje celic, med katerimi iščemo podatke, ki ustrezajo pogoju,
pogoj (število, besedilo, izraz),
področje celic, ki jih uporabimo pri seštevanju. Ta parameter ni obvezen, če ga izpustimo, se seštejejo podatki iz področja celic v prvem parametru.
Povprečna vrednost je srednja vrednost dveh ali več številskih podatkov, izračuna se kot vsota vseh številskih podatkov, deljena s številom vseh številskih podatkov.
Sintaksa funkcije AVERAGE:
Funkcija AVERAGE je podrobneje razložena v gradivu Osnovne funkcije v preglednicah.
Ta funkcija izračuna povprečno vrednost samo tistih številskih podatkov, ki ustrezajo podanemu pogoju.
Sintaksa funkcije AVERAGEIF:
Funkcija AVERAGEIFpotrebuje tri parametre:
področje celic, med katerimi iščemo podatke, ki ustrezajo pogoju,
pogoj (število, besedilo, izraz),
področje celic, ki jih uporabimo za izračun povprečne vrednosti. Ta parameter ni obvezen, če ga izpustimo, se uporabijo podatki iz področja celic v prvem parametru.
