Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Nedoločnik je osnovna oblika glagola in se v nemščini konča s končnico -en.
Nedoločnik stoji v stavku skupaj z drugim glagolom. Natančneje, v stavku stoji z osebno glagolsko obliko, torej z glagolom, ki je spregan.
Uporaba samo nedoločnika ni zmeraj dovolj. Določeni glagoli se vežejo:
samo z nedoločnikom,
drugi pa s strukturo zu + nedoločnik.
Gornji primeri kažejo, da je od osebne glagolske oblike (ki stoji na drugem mestu) odvisno, ali moramo z nedoločnikom uporabiti tudi predlog zu ali ne. Kadar povežemo pomožni glagol z nedoločnikom, nikoli ne potrebujemo predloga zu:
Ko pa želimo povezati dva polnopomenska glagola, po navadi uporabimo strukturo zu + nedoločnik:
V nadaljevanju si bomo torej ogledali, kdaj:
uporabimo nedoločnik s predlogom zu,
uporabimo nedoločnik brez predloga zu,
sta mogoči obe možnosti.
Nedoločnik brez predloga zu ob sebi zahtevajo naslednje skupine glagolov:
glagoli zaznavanja: sehen, hören, spüren, fühlen, ...
glagoli premikanja: gehen, kommen, fahren, laufen, ...
lassen
bleiben (v smislu, da se nič ne spremeni)
finden/haben (v povezavi z navedbo kraja)
Nedoločnik s predlogom zu ob sebi zahtevajo naslednje skupine glagolov:
glagoli, ki izražajo prizadevanje/načrt: sich bemühen, planen, probieren, versuchen, vorhaben ...
glagoli, ki izražajo mnenje: behaupten, denken, erwarten, hoffen, meinen, vermuten …
glagoli, ki izražajo dogovor/rezultat: abmachen, beschließen, gelingen, vereinbaren …
glagoli, ki izražajo začetek: anfangen, beginnen, starten …
glagoli, ki izražajo odločitev/namero: aufgeben, beabsichtigen, sich entscheiden, schwören, sich trauen, sich verpflichen, sich wagen, sich weigern …
besedne zveze iz glagola sein (biti) in pridevnika/deležnika: bereit sein, entschlossen sein, erlaubt sein, falsch sein, gesund sein, gewohnt sein, gut sein, richtig sein, überzeugt sein von, verboten sein …
besedne zveze iz glagola haben (imeti) in samostalnika: die Absicht haben, Angst haben, die Lust haben, Problem haben, Spaß haben …
posebni glagoli, ki ob nedoločniku spremenijo pomen: haben, sein, scheinen, brauchen, pflegen, wissen, verstehen, gedenken, kommen, bekommen.
Predlog zu stoji zmeraj pred glagolom. Kadar pa povežemo predlog zu z deljivim glagolom, postavimo tega med predpono in koren.
Glagoli lernen, helfen in lehren lahko ob sebi zahtevajo nedoločnik z ali brez predloga zu.
Strukturo brez predloga zu uporabimo, če sledi polnopomenskemu glagolu takoj glagol v nedoločniku.
Strukturo s predlogom zu uporabimo, če sledijo polnopomenskemu glagolu: glagol v nedoločniku in še kakšna druga navedba (predmet, prislov itd.).
