Wortstellung im Deutschen - Besedni red v nemščini

Pri govorjenju in pisanju povezujemo besede v stavke. Na ta način tvorimo besedila, s katerimi se sporazumevamo. Pri povezovanju besed v stavke pa je pomemben tudi njihov vrstni red. Obstajajo torej pravila besednega reda, ki se jih kot govorci ali pisci moramo držati, če želimo biti razumljeni in se pravilno izražati.

Stavke lahko med seboj povezujemo v daljše povedi s priredjem ali podredjem. Besedni red v:

je različen.

Zato si najprej poglejmo kaj je stavek in kaj poved.

Ločevanje med povedjo in stavkom je v nemščini enako kot v slovenščini.

Iz gornje opredelitve vidimo, da je poved lahko sestavljena iz:

Povedi so lahko torej enostavčne ali večstavčne.

Pri večstavčnih povedih nas zanima, kako so njeni stavki povezani med seboj. Obstajata namreč dva različna odnosa med stavki v povedi:

Poglejmo si razliko.

Podredni odnos med stavki

Če en stavek v povedi dodatno razlaga vsebino drugega stavka, potem gre za podredni odnos med stavkoma oziroma podredno zloženo poved. Takšna poved vsebuje dve vrsti stavkov:

V primeru podredno zložene povedi se lahko po odvisnem stavku vprašamo z vprašalnico in vsebino glavnega stavka. Odgovor na to vprašanje je odvisni stavek.

Priredni odnos med stavki

Če pa vsak stavek v povedi navaja svojo vsebino, tako da se po nobenem ne moremo vprašati s pomočjo vprašalnice, potem gre za priredni odnos med stavki oziroma za priredno zloženo poved. V tem primeru so posamezni stavki med seboj neodvisni in enakovredni. A vseeno lahko tudi v priredno zloženi povedi določimo glavni in priredni stavek. Priredni stavek je zmeraj tisti, ki se začne s prirednim veznikom, glavni stavek pa je brez veznika.

V nadaljevanju si poglejmo še, kako sestavimo glavni in odvisni stavek. Med njima namreč prihaja do razlik v postavitvi besed, torej v besednem vrstnem redu.

Poved, ki je sestavljena iz enega samostojnega stavka (enostavčna poved) je v nemščini sestavljena iz naslednjih stavčnih členov:

Številke v oklepajih označujejo mesto v povedi, ki ga stavčni člen zaseda.

Drugače kot v slovenščini ima povedek v nemščini fiksno pozicijo v enostavčni povedi. Zmeraj namreč stoji na 2. mestu.

Ni pa nujno, da stoji osebek zmeraj na 1. mestu. Če postavimo prislovno določilo ali predmet pred osebno glagolsko obliko, ki je izražena v povedku, potem stoji osebek takoj za njo.

Kadar je stavek sestavljen iz dveh predmetov, si ti sledijo po sklonih po vrsti.

Kadar je glagol večdelni, stoji osebna glagolska oblika na 2. mestu, neosebna glagolska oblika oziroma predpona deljivega glagola pa povsem na koncu.

Kadar tvorimo vprašanje z vprašalnico, osebek ne stoji na 1. mestu, temveč na 3. mestu - za povedkom.

Kadar tvorimo vprašanje brez vprašalnice, osebek ne stoji na 1. mestu, temveč na 2. mestu - za povedkom.

Kadar tvorimo velelnik, stoji povedek na 1. mestu.

Pri večstavčnih povedih je besedni red v stavku odvisen od tega, kateri stavek gledamo:

Poglejmo si najprej, kakšen je besedni red v podrednem oziroma odvisnem stavku.

Besedni red v podrednem (oziroma odvisnem) stavku je zmeraj enak. Vsak odvisni stavek se začne s podrednim veznikom. V nasprotju od glavnega stavka povedek oziroma osebna glagolska oblika ne stoji na 2. mestu, temveč povsem na koncu stavka.

Kadar vsebuje odvisni stavek neosebno glagolsko obliko, postavimo osebno glagolsko obliko (v povedku) za njo.

Pri priredni zvezi gre za stavke, ki so med seboj neodvisni. Kljub temu pa lahko v takšnih zvezah zmeraj določimo glavni stavek in priredni stavek, ki je temu dodan. Priredni stavek prepoznamo po prirednem vezniku, glavni stavek pa je brez veznika.

Poglejmo si, kateri vezniki vplivajo in kateri ne vplivajo na položaj povedka v prirednem stavku.

Poglejmo še besedni red v glavnem stavku. Pri tem moramo ločiti:

Če stoji glavni stavek na drugem mestu, se osebek in povedek zamenjata. Vsi ostali stavčni členi obdržijo prvotno mesto.