Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Vzročni odvisnik se v nemščini imenuje Kausalsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. V vzročnem odvisniku je razložen vzrok za stanje, ki ga opisuje glavni stavek.
Vzročni odvisnik izraža vzrok za dejanje ali stanje v glavnem stavku. Po vzročnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico zakaj.
V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo vzročni odvisnik.
Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri vzročnem odvisniku so to naslednji vezniki:
weil (ker),
da (ker),
zumal (posebej zato, ker).
V nemškem vzročnem odvisniku najpogosteje uporabljamo veznik weil, medtem ko uporabljamo veznik da redkeje, zumal pa še redkeje.
Poglejmo nekaj primerov vzročnih odvisnikov.
Vzročni odvisnik lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.
Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:
Besedni red v vzročnem odvisniku je:
veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek
Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.
Izjema so modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.
Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni.
V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:
ali glavni stavek stoji pred odvisnikom
ali za odvisnikom.
Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:
Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.
Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
