Primerjalni odvisniki - Komparativsätze fb
 

Komparativsatz - Primerjalni odvisnik




Dejan Klančič, avtor/ica gradiva, nudi inštrukcije nemščine v naslednjih krajih: Maribor, Ruše.

Skype Učitelj/ica omogoča inštrukcije tudi prek Skypa.


Primerjalni odvisnik se v nemščini imenuje Komparativsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. Med glavnim stavkom in primerjalnim odvisnikom vlada primerjalno razmerje.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Primerjalni odvisnik primerja neko lastnost z isto lastnostjo drugega osebka glavnega stavka. Po primerjalnim odvisniku se vprašamo z vprašalnico kako.



V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo primerjalni odvisnik.


Tvorba primerjalnega odvisnika



Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri primerjalnem odvisniku so to naslednji vezniki:

  • als (kot),

  • je - desto (čim - tem),

  • je - umso (čim - tem),

  • wie (kot).


Veznik als uporabimo, ko primerjamo neenakost. V tem primeru je v glavnem stavku pridevnik zmeraj v primerniku.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Veznika je - desto oziroma je - umso uporabimo, ko primerjamo dve lastnosti (parametra), ki se spreminjata v odvisnosti druga od druge. V tem primeru je v:

  • odvisnem stavku izražena primerjava,

  • glavnem pa njena posledica.

Pridevnika obeh stavkov sta zmeraj v primerniku.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Veznik wie uporabimo, ko primerjamo enakost. V tem primeru je v glavnem stavku pridevnik zmeraj v osnovniku.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Iz zgornjih primerov je razvidno, da stoji primerjalni odvisnik zmeraj za glavnim stavkom, kadar uporabimo veznika als in wie. Ravno obratno je pri dvodelnem vezniku je - desto, ki ga uporabimo v glavnem in odvisnem stavku. Ta veznik zahteva, da stoji:

  • odvisni stavek z je zmeraj na prvem mestu,

  • glavni stavek z desto pa na drugem mestu.


Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:


Besedni red v primerjalnem odvisniku je:


veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek



Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:

  • ali glavni stavek stoji pred odvisnikom

  • ali za odvisnikom.


Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu.


Če glavni stavek stoji pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


osebek + povedek + prislovno določilo + predmet



Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.


Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


povedek + osebek + prislovno določilo + predmet



A kot smo že ugotovili zgoraj, stojijo primerjalni odvisniki z veznikoma als in wie samo na drugem mestu, medtem ko je glavni stavek zmeraj pred odvisnim, ko uporabimo dvodelni veznik je - desto. V teh primerih ni možno poljubno menjati vrstnega reda stavkov.


Tvorba neresničnega primerjalnega odvisnika



Primerjalni odvisnik uporabljamo tudi za izražanje primerjav, ki niso resnične. Takšni odvisni stavki se imenujejo neresnični primerjalni odvisniki ali v nemščini Irreale Komparativsätze. Kadar želimo izraziti primerjavo, ki ni resnična, uporabimo pogojnik.


Pri neresničnem primerjalnem odvisniku uporabljamo drugačne veznike kot pri navadnem primerjalnem odvisniku, in sicer:

  • als (kot da),

  • als ob (kot da),

  • als wenn (kot da),

  • wie wenn (kot da).


V nemškem neresničnem primerjalnem odvisniku najpogosteje uporabljamo veznika als in als ob, medtem ko uporabljamo veznika als wenn in wie wenn redkeje.



Poglejmo nekaj primerov neresničnih primerjalnih odvisnikov.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Tako kot velja za navadni primerjalni odvisnik, velja tudi za neresnični primerjalni odvisnik - odvisnik stoji za glavnim stavkom.




glavni avtor in urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.