Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Pogojni odvisnik se v nemščini imenuje Konditionalsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. V pogojnem odvisniku je razložen pogoj za stanje, ki ga opisuje glavni stavek.
Pogojni odvisnik izraža pogoj za dejanje ali stanje v glavnem stavku. Po pogojnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico pod kakšnim pogojem.
V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo pogojni odvisnik.
Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri pogojnem odvisniku so to naslednji vezniki:
wenn (če),
falls (v primeru, da),
sofern (če, v primeru, da).
Poglejmo nekaj primerov pogojnih odvisnikov.
V nemškem pogojnem odvisniku najpogosteje uporabljamo veznik wenn, medtem ko uporabljamo veznika falls in sofern redkeje.
Na mestu veznika pa lahko tudi stojijo tudi besedne zveze, kot so:
im Fall, dass (v primeru, da),
unter der Voraussetzung, dass (pod pogojem, da),
vorausgesetzt, dass (pod pogojem, da).
Pogojni odvisnik lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.
Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:
Besedni red v pogojnem odvisniku je:
veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek
Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.
Izjema so modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.
Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.
V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:
ali glavni stavek stoji pred odvisnikom
ali za odvisnikom.
Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:
Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.
Če stoji glavni stavek za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Pogojni odvisnik uporabljamo tudi za izražanje neresničnih ali neuresničljivih pogojev in posledic. Takšni odvisni stavki se imenujejo neresnični pogojni odvisniki ali v nemščini Irreale Konditionalsätze. Kadar želimo izraziti pogoj, ki se ne bo ali se ne more izpolniti, uporabimo pogojnik.
Iz primera je razvidno, da tudi v neresničnih pogojnih odvisnikih uporabljamo veznik wenn in da je stavčna struktura enaka kot pri navadnem pogojnem odvisniku.
Podobno, kot lahko tvorimo pogojnik za sedanjost in za preteklost, lahko izrazimo tudi neuresničljive pogoje tako za sedanjost kot tudi za preteklost:
Neuresničljiv pogoj za sedanjost
S pogojnikom za sedanjost izrazimo pogoj, ki bi se morda lahko uresničili v sedanjosti ali prihodnosti.
Neuresničljiv pogoj pa preteklost
S pogojnikom za preteklost izrazimo pretekle pogoje, ki se niso uresničili. Potemtakem ostane tudi posledica neuresničljiva.
