Veznik je besedna vrsta, s katero povezujemo:
besede:
besedne zveze:
stavke:
Veznik je nepregibna besedna vrsta. To pomeni, da veznikov ne moremo spregati ali sklanjati, tako kot to počnemo z glagoli ali s samostalniki in pridevniki. Z drugimi besedami: veznikom ne moremo spreminjati števila, sklona ali jih kako drugače spreminjati. Imajo zmeraj enako obliko.
V nadaljevanju se bomo osredotočili na veznike, ki med seboj povezujejo stavke.
Vezniki lahko povežejo stavke tako, da med njimi vlada:
podredni odnos (podredni vezniki):
Podredni vezniki povezujejo med seboj glavni stavek in podredni stavek. Podredni vezniki torej povezujejo stavke, med katerimi vlada podredni odnos.
Podredni vezniki stojijo zmeraj na začetku stavka. Povedek v podrednem stavku stoji zmeraj na koncu.
Priredni vezniki povezujejo med seboj glavni stavek in priredni stavek. Priredni vezniki torej povezujejo stavke, med katerimi vlada priredni odnos.
Razlika med priredjem in podredjem torej ni samo vsebinska. Ključna razlika med podrednimi in prirednimi veznikom je njihovo mesto v stavku.
In medtem ko je besedni red v podrednih stavkih zmeraj enak (ne glede na uporabljen veznik), pa vrstni red v prirednih stavkih ni zmeraj enak. Odvisen je od uporabljenega prirednega veznika.
Pri prirednih stavkih je od veznika odvisno, katero pozicijo bo zavzel povedek. Povedek lahko stoji takoj za veznikom na 2. mestu ali pa za osebkom na 3. mestu.